Kako kupovati brez odpadkov | Kje, hudiča, so stvari brez embalaže?

Dobro jutro!

Najpogostejši nasvet, ki ga Zero Wasterji dajemo tistim, ki želite stopiti na pot brez odpadkov, je: »Ne kupujte pakiranih stvari.« »In kje, hudiča, naj najdem stvari brez embalaže?« je najpogostejši odgovor.

Priznam, to sem se spraševala tudi sama. Ko sem na začetku svojega Zero Waste izziva odšla v trgovino, me je bilo kar groza.

Tega jaz ne zmorem. Kje naj dobim stvari brez embalaže? Se jih sploh da dobiti po normalnih cenah?

Minilo je že več kot pol leta in mislim, da sva s fantom razvila kar dober sistem za nakupovanje. Po mnogo poskusih in napakah, seveda.

Sadje in zelenjavo kupujeva v vseh trgovinah in na tržnici, pri tem pa paziva, da ima večina slovensko poreklo. V trgovini artikle stehtava brez vrečke, nato pa vse naloživa v eno vrečko. Nalepke, ki se jim žal pri nakupovanju še ne moremo izogniti, nalepiva kar na vrečko. Paziva le, da se izogibava ekspres blagajnam, saj lahko zaradi teže vrečke pride do zapletov. Če imava veliko sadja oziroma zelenjave, pa raje ne hodiva v Hofer ali Lidl, saj se tam izdelki tehtajo na blagajni in mora prodajalka vse zložiti ven. V Lidlu včasih kupim pistacije, za katere uporabljam lahko vrečko. Nihče si namreč ne želi, da bi bile pistacije raztresene po celem prodajnem pultu 😀 Če naletim na rinfuzo, kakršna je tale iz celjskega Tuša, in če seveda ne pozabim vrečk, se pa založim 😀

“Higienski standardi”

Tudi za kruh imava svojo vrečko. Pazim, da vzamem tisto, ki je ravno oprana. Kruh in podobne izdelke kupujeva v pekarnah, v Hoferju ali v Lidlu, saj v Mercatorju in Sparu zaradi “higienskih standardov” niso preveč navdušeni nad dajanjem artiklov v od doma prinešene vrečke. Saj vem, da niso krivi zaposleni, pa vseeno. Ko artikel enkrat zapusti roke prodajalca, zakaj koga briga, v kakšni vrečki ga jaz odnesem iz trgovine? Tudi, če ni bila oprana že dve leti in od nje kaplja – jaz sem jo prinesla, torej prevzemam odgovornost.

Zero Waste nakup     Zero Waste pripomočki.

Včasih kupiva tudi testenine, riž, moko … Teh stvari se pri nas žal ne da dobiti brez embalaže, vsaj ne brez papirnate, zato poskrbiva, da vzameva takšno namesto plastične in da kupiva čim večjo količino naenkrat – na primer kilogram testenin namesto dvakrat pol kilograma in podobno. Z veseljem bi kupovala testenine brez embalaže, a bi se morala ponje odpeljati z avtom, kar pa je daleč od okolju prijazne rešitve. Želim si, da bi bili tovrstni problemi rešljivi enostavno s tem, da ne bi kupovali stvari v embalaži, a v nekaterih primerih moramo pač pretehtati in izbrati manjše zlo. Sicer pa pripravljam na področju skupinskega nakupovanja en projekt. Če vas zanima, spremljajte stran Manj smeti – Manj skrbi na Facebooku.

Samo koruzni kosmiči

Edina stvar, ki je nikakor ne najdem brez embalaže (in to me TAKO jezi!) so koruzni kosmiči. Obožujem jih, a jih nisem jedla že od lani. Poskusila sem izdelati svoje, a se je žal končalo z vpitjem in mamo, ki me je nagnala iz kuhinje 😀 Mogoče mi uspe kdaj izboljšati recept, do takrat pa upam na opcijo nakupa brez embalaže.

Ličil načeloma ne uporabljam, tiste kozmetične izdelke, ki jih imam (šampon, milo, zobne tablete, šminka) pa sem kupila v Lushu. Tam jih lahko dobim brez embalaže ali v plastični embalaži, ki jo lahko vrnem. Karitejevo maslo sem kupila v Sanolaborju. Sicer ima plastično embalažo (v kovinski ga lokalno nisem mogla dobiti), a ga imam že od lani in mi ga je ostalo še ogroooomno, škatlico pa bom ponovno uporabila. Za kak drug kozmetični pripravek, za shranjevanje gumbov, za … ne vem še 🙂

Karkoli drugega potrebujem, kupim iz druge roke v kateri od zasavskih secondhand trgovin ali preko spleta. Tako sem kupila že celo goro oblačil, nalivnik, kotalke …

Nakupi iz druge roke so najbolj Zero Waste.

Mimogrede, pridete v soboto, 1. aprila na Menjalni krog? 🙂 Imeli bomo izmenjavo sadik, semen in vsega ostalega, na otroški delavnici pa bomo izdelovali prav posebne možiclje, ki jim iz glave raste trava 🙂

Martina

Kovinske slamice

Kovinske slamice    Kovinske slamice

Danes malo obujam spomine na otroške dni. Spominjam se, kako sem s starši včasih na dopustu sedela v lokalu ob morju, kaj sta onadva pila, ne vem, jaz pa sem vedno hotela imeti jagodni gosti sok s smetano. In vedno, vedno, sem težila tudi za slamico.

Ne vem, kaj me je na teh koščkih plastike tako pritegnilo. In me pravzaprav še. Ampak, kakorkoli že pogledaš, je to še vedno odpadna plastika. Ker so mi slamice tako všeč, sem si raje naročila kovinske.  Preberi več “Kovinske slamice”

Rojstnodnevna tortica brez odpadkov

Dober večer! Dobrodošli na moji novi strani, www.manjsmetimanjskrbi.si. Stran je, kot vidite, precej podobna prejšnji, vendar je še veliko, veliko boljša. Ne bom na dolgo in široko razglabljala, poglejte si jo in se prepričajte sami 🙂

Včeraj je imel moj dragi rojstni dan in čeprav sva se dogovorila, da si daril ne podarjava – ni nama všeč plastična embalaža, ki pride z večino daril, poleg tega pa itak nimava idej, kaj bi si podarila – sem se vseeno odločila, da ga presenetim z doma narejeno Zero Waste tortico.

Ker je on vegetarijanec, jaz pa veganka, tudi torta temu ustreza. (Sem naredila vegansko, da mu je bom lahko malo pojedla, kaj pa).

Izdelava je bila zelo enostavna in mi je vzela vsega skupaj samo kakšno urco. Biskvit sem spekla kar v mikrovalovki, da je bilo hitreje.

Biskvit

Moka, voda, fruktozni sladkor, kakav, olje. Vse sem pomerila kar »na uč«, toliko, da je nastalo testo, ki ni bilo ne pregosto, ne preredko. Z žlico sem ga prestavila v naoljeno posodo in za 3 minute v mikrovalovko v nizki okrogli posodici. Postopek sem ponovila dvakrat.

Krema

Kokosova krema, voda, kakav, fruktozni sladkor, banana. Kokosova krema je iz Spara, v koncentrirani obliki, redči se z vodo. Ponovno previdno, da ne bo zmes preveč tekoča.

Od tu naprej je precej enostavno. Biskvit sem zbezala iz posodice, ga dala na krožnik, namazala s kremo, pokrila z drugim, namazala s kremo in posula z zvezdicami. Plastična embalaža je bila samo pri zvezdicah, ki jih je pred 100 leti kupila mami.

Vse najboljše!

 

Zero waste darila | 1. del – stvari

zero waste darila stvari 1

Kako za praznike brez odpadkov obdariti najbližje.

Tole bo dvodelna serija objav o tem, kako brez odpadkov in na okolju prijazen način obdarovati najbližje. Na tak način sem se letošnjega obdarovanja lotila tudi sama. In nič skrbet, Zero Waste darila niso takšen finančni zalogaj, kot bi si morda kdo mislil.

Prva objava iz serije, ki je pred tabo, bo govorila o stvareh, ki jih lahko podarjamo brez odpadkov. Zero waste filozofija sicer bolj kot podarjanje stvari podpira podarjanje izkušenj, vendar vseeno obstaja način, kako lahko nekoga obdariš s predmetom iz »fizične« sfere.

zero waste darila stvari 2

Pripomočki za Zero Waste

Seveda, če obdarovanca takšne stvari zanimajo. Lahko podariš stekleničko za vodo ali lonček za kavo za večkratno uporabo, posodico za malico … Lahko pa z lepo vrečko za večkratno uporabo vsaj nadomestiš darilni papir, ki bi sicer letel direktno v smeti. To sem že lani storila pri nekaj obdarovancih in vsem je bila ideja všeč.

Ročna dela

Lepo je, če darilo pride iz srca, še lepše pa je, če je izdelano samo za nas. Tu velja malce previdnosti – žal ne ceni vsakdo ročnih del. Če izdeluješ (in jaz med prazniki na veliko izdelujem 😃 ), poskrbi, da bodo izdelki v skladu z željami naših obdarovancev. Primer: za prijatelja, ki vedno stoka, kako ima suhe ustnice, kozarček doma izdelanega balzama za ustnice. Za mamico majhnega dojenčka grizalo in držalo za dudo. Za osebo, ki rada piše, lep nalivnik iz druge roke in ročno izdelan zvezek. Lepo je tudi, če z nakupi ročnih del podpreš lokalne ustvarjalce.

Hrana

Naj bo nekaj posebnega: maslo z dodanimi začimbami, piškoti, bolj »umetniške« vrste kruha … Ki jih dostaviš v dekorirani vrečki iz blaga ali v steklenem kozarcu ali pa jih zaviješ v rjav papir. Če pečeš sam/a, uporabi sestavine, ki niso pakirane v plastiko, lahko pa seveda obiščeš tudi specializirane prodajalne.

Denar

Denar je pri obdarovanju ena najmanj domiselnih idej, pa vendar je lahko v nekaterih primerih najbolj dobrodošla. Če prijatelj zbira za letalsko karto, mu lahko priložiš en del. Ne pozabimo omeniti, čemu je denar namenjen – ne z namenom obdarovanca omejevati, temveč, da pokažeš, da veš, česa si najbolj želi. Da darilo v tej obliki ni le obveza, ki jo izpolnjuješ, temveč prispevek k uresničitvi želja.

Iz druge roke

Včasih pač želja obdarovancev ne moreš zadovoljiti z darili iz zgornjih dveh kategorij. Morda si kdo želi točno določene knjige ali kakšnega drugega specifičnega izdelka, ki ga ne moreš narediti sam/a – v tem primeru posezi po opcijah iz druge roke. Presenečena sem bila nad dejstvom, koliko fizičnih »secondhand« trgovin imamo v Sloveniji. Razišči te, če pa ti primanjkuje časa, poglej na spletne strani bolha.com, podarimo.si ali katero od številnih Facebook skupin, kjer ljudje prodajajo rabljene stvari, ki jih ne potrebujejo več. Tu moraš seveda popaziti na ohranjenost predmeta, ki ga kupuješ, da ga bo obdarovanec dobil v kar najlepšem možnem stanju.

Namesto predmetov pa lahko podariš tudi izkušnje, o čemer lahko preberete v tej objavi.

Pa veselo (okolju prijazno) nakupovanje!

Dan #26: Kokosovo olje

Ko začneš živeti življenje brez odpadkov, kmalu odkriješ, da obstajajo izdelki, s katerimi lahko rešuješ več težav naenkrat. A ni to fajn? En izdelek, v katerega vložiš toliko, kolikor pač stane, nato pa ga lahko uporabljaš za najrazličnejše namene. Zame je čudežni produkt kokosovo olje.

Kokosovo olje je odličen pripomoček za Zero Waste življenje.

Uporabljam ga za VSE. No, skoraj vse. S kokosovim oljem:

– sem naredila ustno vodo

– sem naredila mazilo za ustnice

– si pobrijem noge (rezultat je ultra mehka koža, a je potem potrebno britvico dobro očistiti, da se ne zapaca)

– pečem in kuham (pečenim jajcem in špagetom da odličen okus)

– si mažem obrvi (baje, da potem bolj rastejo 😀 )

– do sijaja spoliram leseno pohištvo

Vidite, da ga lahko uporabimo na ogromno različnih načinov. Predlagam, da čimprej investirate v svoj kozarček 😀


ZERO WASTE IZZIV DAN 26:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: /


Imate kakšen izdelek, ki ga uporabljate na več načinov? Pridružite se debati na Facebooku!

Dan #24: Osvežilni napitki

Voda je zdrava. Voda je dobra. Voda je Zero Waste. Voda je, na žalost, vsaj zame ena težje prebavljivih tekočin. Ne vem, čeprav se trudim, se enostavno se težko prepričam, da bi si natočila kozarec vode in ga spila. Raje imam sokove in druge napitke, kar predstavlja problem, saj so ti napitki ponavadi pakirani v plastiko in poleg tega vsebujejo še veliko sladkorja.

Verjeli ali ne, Zero Waste ne pomeni, da bomo do konca življenja pili samo še vodo. Še vedno lahko uživamo v stvareh, ki jih imamo najraje, le na malo drugačen način.

Sokove v večini okusov lahko najdemo tudi v stekleni embalaži (ponuja jih, na primer, Fructal), vendar si jih ne kupujem pogosto.  Raje si pripravim limonado iz sveže limone, dveh žličk sladkorja in Radenske (iz steklenice). Velikokrat pijem tudi sveže stisnjen pomarančni sok, ohlajen (ali topel) metin čaj, smoothie … Ni, da ni, skratka, možnosti je res ogromno 🙂

Tudi z napitki smo lahko Zero Waste.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 24:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: Zjutraj sem uporabila doma izdelano, Zero Waste ustno vodo, obraz pa sem si umila s trdim šamponom iz Lusha, kot vsak dan. Danes se res ni veliko dogajalo.


 

Dan #19: Čajčkanje

Čaj, za razliko od kave, pomirja. Medtem ko kava simbolizira jutranje zehanje ali delo pozno v noč, je čaj ritual sprostitve, skodelica ob dobri knjigi, večernem ogledu serije. Čaj je tisto, kar »zapaše«, ko se pozimi z ledenim nosom zatečeš v bližnjo gostilno, nato pa uživaš v toploti, ki počasi vrača občutek v premražene prste.

Tako kava kot čaj pa imata neprijetno posledico: odpadke.

Čajne vrečke morda izgledajo nedolžno, vendar večina od njih, še posebej tiste novejše, niso biorazgradljive, zato se nalagajo na odlagališčih, kjer onesnažujejo okolje in zastrupljajo živali.

Obožujem vonj čajnic. Mešanje sadnih in zeliščnih arom … Občutek, da si stopil v bujen vrt.

Dodatna prednost čajnic je, da čaj, ki ga ponujajo, ni pakiran »na porcijo«, temveč ga dobimo v vrečki ali šatuljici, za pitje pa uporabljamo kovinsko ali mrežasto jajčko. V prodajalni, ki jo obiskujeva z gospodičem, stranki željeno količino čaja tik pred nakupom pretresejo iz večjih kovinskih šatulj, tako da bi lahko verjetno brez problema prinesla svojo embalažo. Bom poskusila, ko porabim zalogo čaja, ki jo imam še od zime.

Tudi v čaju lahko uživamo na Zero Waste način.                  Tudi v čaju lahko uživamo na Zero Waste način.

Tudi v čaju lahko uživamo na Zero Waste način.

Tudi ljubiteljem zeliščnih čajev ni treba skrbeti. V čajnicah imajo pestro ponudbo, če na vrt ali v cvetlične lončke na balkonu posadite nekaj zelišč, boste lahko v svežem čaju uživali prav vsak trenutek dneva. Moj najljubši okus je meta, ki jo grem pred čajčkanjem malo oskubit kar na domači balkon.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 19:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: Namesto, da bi kupila čaj v porcijskih vrečkicah, sem si ga pripravila kar iz mete z domačega balkona.


Kakšen čaj imate najraje? Pridružite se debati na Facebooku!

Dan #18: Kava na poti

Kolikokrat ste se med jutranjo vožnjo v šolo ali v službo ustavili na bližnji bencinski in si privoščili kavo na poti? Enostavno je. Vržeš kovanec v avtomat, počakaš, da ti nalije napitek po tvoji izbiri, ko ga spiješ, pa lonček enostavno vržeš v bližnji smetnjak. Priročno, hitro in dokaj poceni. Fino, ne?

"Kava na poti" v papirnato - plastičnih lončkih je okolju škodljiva.

Žal s pitjem kave na poti ustvarjamo velik problem: lončke. Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja je na podlagi podatkov s Petrolove spletne strani preračunala, da Slovenci letno odvržemo več kot 5 milijonov lončkov in pokrovčkov za kavo na poti (in to samo Petrolovih. Kje so še vsi ostali!) In kam gredo ti odpadki? Reciklirati jih ni mogoče, ker so prevlečeni s plastiko, torej ostane samo 1. odlagališče ali 2. sežig. Nobena od možnosti ni preveč dobra: 1. lončki se kopičijo in nam dobesedno odžirajo površine, kjer bi lahko živeli ali proizvajali hrano, 2. sežigalnice proizvajajo ene najbolj strupenih plinov. Se res tako malo spoštujemo, da dovolimo, da nas izpodrivajo in zastrupljajo smeti?

Veliko boljša izbira so lončki za večkratno uporabo, ki jih danes lahko dobimo v vseh možnih oblikah, barvah, materialih … In imajo poleg ekološkosti še druge prednosti.

Investicija za daljši čas. Z nakupom lončka za večkratno uporabo investiramo v predmet, ki ga bomo lahko uporabljali več let. Trajnostno = the best.

Cenejši na dolgi rok. Preprosta matematika – cena enega lončka kave na poti je približno 1€. Če jo kupite vsak dan, ko se peljete v službo, je to približno 20€ na mesec – 120€ v pol leta, torej. Kilogram ene bolj znanih kav na tržišču stane okrog 10€, iz njega pa lahko prav tako skuhate 120 kav. Lonček za večkratno uporabo skupaj z dvema pokrovčkoma in cedilom za čaj (takšnega imam jaz) stane približno 22€. Če si kavo kuhate sami, boste namesto 120 torej zapravili okrog 32€. Zelo dobra računica za kofetkarje.

Toplotna izolacija. V papirnatih lončkih se, čeprav so od znotraj prevlečeni s plastiko, kava še vedno dokaj hitro ohladi. Večina lončkov za večkratno uporabo pa je toplotno izolirana, tako da lahko tudi po več ur uživaš v toplem napitku.

Trdnost. Lončki za enkratno uporabo so mehke stvarce. Samo pod napačnim kotom ga primeš in že imaš v naročju vrelo kavo. Lončki za večkratno uporabo so keramični, stekleni, kovinski … in torej zelo trdni.

Boljša za zdravje. Poleg lončka za večkratno uporabo je prednost tudi v njegovi vsebini. Kava na poti večinoma pride iz avtomata, zato je narejena iz mešanice instantnih sestavin, ki so v avtomatu že kdo ve koliko časa, medtem ko je kava, skuhana doma, sveža in točno veste, kaj je v njej.

Hitro pripravljena. Morda se zdi kava na poti bolj prikladna, a temu ni tako. Še vedno se morate namreč ustaviti na bencinski, počakati v vrsti, pobrskati za kovanci, počakati, da se kava pripravi in sesti nazaj v avto. Če si kavo skuhate doma, si lahko, medtem ko čakate, da voda zavre, vsaj umijete zobe ali pojeste hiter zajtrk.

Še nasvet: Včasih se znajdemo v situaciji, ko se lončku za enkratno uporabo ni mogoče izogniti. Ne obsojam – tudi najboljšim se zgodi. V takšnih primerih je najbolje iz situacije potegniti kar največ. V dno lončka naredite luknje in vanj posadite kakšno lepo rožo. Vse skupaj nato dajte še v večji, okrasni lonček. Rastlinica se bo v takšnem domu super počutila (tako vsaj pravijo moje hijacinte, ki so bile pred presajanjem že na robu smrti, revice).

Če se vam ne mudi, se lahko vsake toliko še vedno usedete na teraso kakšne gostilne in s prijateljem ali prijateljico v sproščujoči kavici uživate na sončku – brez odpadkov, seveda.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 18:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: Namesto kave na poti sem si jo skuhala kar doma. Pistacije in fige sem iz trgovine odnesla v svojih vrečkah.


Ste ljubitelji kave? Jo raje pijete doma ali na poti?

moj-mali-koticek-za-ustvarjanje-lepsega-sveta

Dan #17: Na kavici

Včasih ni boljšega kot sesti na svež zrak in uživati v sončku in kavici. Tudi pri tem lahko pazimo, da ne proizvajamo odpadkov.

Tudi zunaj lahko popazimo, da ne proizvajamo odpadkov.

* ne naročamo stvari, ki jih prinesejo v plastenki (vode z okusom …) – še najbolje je, da naročimo nekaj, kar je točeno iz večjih steklenic ali sodov

* če radi pijemo čaje, izberemo takšnega, ki ni v vrečki, temveč v kovinski mrežici za večkratno uporabo (to so ponavadi črni ali zeleni čaji). Mimogrede, tudi pri čajčkanju doma smo lahko Zero Waste.

* prosimo, da nam ne dajo slamice; a ne tako, kot sem jaz to naredila pred kratkim:

– A date zraven Cockte slamico?

– Ja, lahko ti jo prinesem.

– Ne, ne, saj je ne rabim 😀

* v kavo si ne stresemo sladkorja (kava brez sladkorja je itak bolj zdrava)

* pijačo spijemo kar tam, ne vzamemo lončka za s seboj


ZERO WASTE IZZIV – DAN 17:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: V gostilni sem naročila veliko kavo, ki jo ponavadi postrežejo s slamico, in prosila, naj mi slamice ne prinesejo. V trgovini sem za sadje in kruh prinesla svojo vrečko.


Katere od zgornjih nasvetov redno upoštevate? Poznate še kakšnega, ki ni napisan?

Dan #16: Voda

Odkar poskušam živeti tako, da ustvarjam čimmanj odpadkov, poskušam živeti tudi čimbolj zdravo. Med spremembami, ki sem jih naredila, je tudi, da poskušam spiti več vode.

Ko sem doma, ni težav. Iz pipe namreč tečejo neomejene količine čiste vode, ki si jo lahko nalivam kar v kozarec in to je to. Kaj pa, ko si na poti?

Najlaže je, ko te zagrabi žeja, skočiti v trgovino in si za nekaj centov kupiti pollitrsko plastenko vode. Poceni. Prikladno. Vendar žal ni prijazno do okolja, plastika pa vsebuje tudi snovi, ki lahko prehajajo v vodo in škodijo našemu telesu. Veliko boljša rešitev je steklenička za večkratno uporabo. Jaz imam Vossovo. Je steklena in drži približno 3 decilitre. Pred nekaj leti, ko sicer še nisem razmišljala o Zero Waste, mi jo je sošolka prinesla iz Avstrije (danes se dobijo že tudi pri nas). Super je. Preden grem na pot, jo postavim pod pipo, ko mi zmanjka vode, pa jo ponovno napolnim na pitniku, če ga najdem, sicer pa prosim natakarico ali natakarja v bližnji gostilni. Pa, odkrito, tudi na wcju sem jo že velikokrat napolnila (ne v školjki, seveda!) in nisem še nikoli opazila razlike v vonju ali okusu.

Steklenička za pitje vode brez odpadkov.

Najbolj okolju prijazne stekleničke za vodo so steklene s kovinskim pokrovom ali pa kar v celoti kovinske, če ste bolj štoraste sorte. Moja ima plastičen pokrov, kar mi sicer ni najbolj všeč, a se tolažim z dejstvom, da bolje to, kot da bi vsak dan plastenke metala v smeti. Ko bo ta steklenica popolnoma »fuč«, jo bom, seveda, nadomestila s takšno, na kateri ne bo niti kančka plastike.

Seveda je pri vseh steklenicah, ki so namenjene večkratni uporabi, pomembno skrbeti za čistočo. Jaz svojo enkrat dnevno pomijem, posebno pozornost pa moram posvetiti ustju in delu tik pod ustjem ter pokrovu, saj se tam rade začnejo nabirati alge.

Morda pa ste takšni kot moj fant. On najraje od vsega pije Radensko, saj pravi, da je »navadna voda brezvezna«. Tudi prav, vendar je spije tudi do liter in pol na dan. Preračunajte si, koliko je to v plastenkah in videli boste, da rezultat ni dober. Poskusil je vodo iz Soda Streama, vendar bolj zgroženega izraza še nisem videla. Zato sva šla včeraj malo raziskovat in ugotovila, da Radensko še vedno prodajajo tudi v steklenicah. Dobite jo lahko v Tušu, verjetno pa tudi drugod. Prodajajo se v posameznih steklenicah (liter) ali v zabojih po šest. Liter vode je 45 centov (le dva centa več kot liter v plastenki), steklenica je 12 centov, zaboj pa dva evra. Če ob naslednjem nakupu vode zaboj in steklenice vrneš, se odštejejo od cene nakupa.

Radenska v steklenici namesto v plastenki je bolj okolju prijazna.

Če ste taki kot jaz in vam voda zapaše približno petkrat na leto, pa lahko še vedno pijete odlične napitke, brez da pri tem proizvajate odpadke.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 16:

Proizvedeni odpadki: papirnat krožnik, 2 plastični vilici, papirnat kozarček (v katerega bom posadila netresk). *EDIT: v kozarčku, ki je rumen z belimi pikami zdaj počiva moja računalniška miška, ko ni v uporabi. Mami je pred kratkim pripomnila, da je to čist OK, ker kozarček itak izgleda kot sir 😀

Zero Waste rešitve: S fantom sva odkrila, da Radensko prodajajo tudi v steklenicah, tako da bo lahko svojo najljubšo pijačo zdaj pil brez odpadkov.


Že imate stekleničko za večkratno uporabo ali so vam še vedno ljubše plastenke?