Eden mojih najsrečnejših trenutkov, odkar živim po zero waste načelih in ne jem živalskih produktov, je bil, ko sem v Rifuzlu v Ljubljani našla Vegankin sojin jogurt v povratnih steklenih kozarcih. Ja, tako malo je treba, da je tale otrok zadovoljen.

Na žalost je Rifuzl in s tem jogurt od mene oddaljen dobrih 45 minut z avtom v eno smer in voziti se vsake tri dni po nove tri jogurte (imajo precej kratek rok uporabe, ker so čisto naravni) ni ekološko, čeprav bi se s tem izognila plastični embalaži.

Okus veganskega jogurta je po svoje podoben okusu navadnega jogurta (zame najboljši približek je sojin), po svoje pa ne. Veganski jogurt ima tisto kislo osvežilnost, ki je bila meni všeč pri navadnih, mlečnih jogurtih, in če lahko to kislo osvežilnost dobim brez krutosti do živih bitij, sem takoj za.

Izdelave veganskega jogurta sem se malo bala, čeprav sem si pred veganstvom “taprav” jogurt kar nekaj časa delala sama. Pred časom sem se vendarle odločila poskusiti. Tokrat z domačim ovsenim mlekom in “starterjem” iz sojinega jogurta. Se to da? Kratek izlet po Googlu me je prepričal, da se. (NE DA SE.)

Fail … 

Najprej je bilo treba narediti ovseno mleko. Delala sem ga po telem receptu – brez sladkorja, soli in precejanja. Po celi noči, ki so jo moji jogurti preživeli v pečici, me je zjutraj pričakal zelo žalosten prizor – kozarčki, polni neke ločene brozge, jogurta pa nikjer. Vse skupaj je bilo žal samo za v smeti. 

… in uspeh.

Sem pa trmaste narave in želela sem poskusiti še enkrat. Za pomoč sem se obrnila na Facebook. In končno mi je uspelo! In to samo z dvema sestavinama: sojinim jogurtom in sojinim mlekom.

Še nasveti

Za izdelavo jogurta uporabljaj sojino mleko s čimmanj dodatki. Moje je bio iz Lidla in vsebuje poleg soje samo nekaj malega soli.

Šele, ko sem si za namen objave zapisala tale recept, sem ugotovila, da pravzaprav skorajda ne vsebuje natančnih mer. Mleko segrevaš do točke tik pred vretjem. Ga ohladiš do temperature, pri katerih lahko v njem ravno še dalj časa držiš prst in te ne opeče. V liter mleka daš nekaj žlic starterja. Če jogurt delaš zvečer, ga v prižgani pečici pustiš, dokler ne greš spat. Nato v ugasnjeni pečici čez noč. Tako da je odličen za tiste, ki težko sledijo receptom – jaz sem definitivno ena od njih.

Za nastanek jogurta je poleg jogurtove kulture potrebna tudi toplota – v hladnih pogojih jogurt ne bo uspel. Jogurt, ki ga želiš uporabiti kot starter, nekaj časa pred izdelavo domačega jogurta vzemi iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. 

Nekje sem nekoč prebrala, da jogurt ne bo uspel, če pride v stik s kovino. V sili sem ta nasvet že prezrla in ni bilo nobenih težav. Vseeno pa za vsak slučaj ohlajeno mleko raje prelijem v stekleno ali plastično posodo in starter vmešam s kuhalnico – da mu dam malo večji fighting chance. 🙂

Ne vem zakaj, ampak moj jogurt vedno pride iz pečice bolj tekoč od kupljenega starterja. Ampak se ne sekiram preveč. Vse naslednje runde imajo enako konsistenco – konsistenco tekočega jogurta.

Najboljše pri izdelavi domačega jogurta je, da ga lahko del uporabiš za izdelavo naslednje runde. Jaz uporabljam 250 ml steklene kozarčke od Valsoine “nutele” (odlični tudi za vsakdanjo uporabo, za pitje). Vedno naredim pet jogurtov – štiri za pojest, enega pa uporabim pri izdelovanju naslednje runde kot starter. Tako lahko v teoriji jogurt izdeluješ v nedogled. 

---

Veganski jogurt

Sestavine:

• liter sojinega mleka
• 4-5 žlic sojinega jogurta

Trajanje: En večer in eno noč; dejanskega dela je manj kot 5 minut

Sojino mleko na štedilniku segrevaj do točke tik pred vretjem. Konstantno mešaj, da se ne prime na posodo. Ko je mleko segreto, ugasni štedilnik in pusti, da se ohladi. Ohlajeno mleko prestavi v nekovinsko posodo in mu dodaj jogurt. Prižgi pečico na najnižjo možno temperaturo (45-50°C). Jogurt in mleko dobro premešaj in prelij v steklene kozarčke. Ne zapiraj jih, ampak jih naloži na pekač in postavi v pečico. 1-3 ure naj bo pečica prižgana, nato jo ugasni. Ne odpiraj do jutra (7-8 ur).

In to je to! Jogurt z veliko okusa, a brez trpljenja. <3 Kozarčke lahko zapreš in jih shraniš v hladilniku – zdržijo približno teden do dva, a jih bo verjetno zmanjkalo veliko prej. Pazi, da ne poješ vseh – enega si pusti za “seme”. 🙂

Uživaj v domačem veganskem jogurtu!

---

Pogosta vprašanja in odgovori

Od objave recepta sem prejela nekaj vprašanj in sem se odločila, da jih objavim, da bodo odgovori na voljo in v pomoč vsem. 🙂 Jih bom pa še sproti dopolnjevala, tako da, če vas še kaj zanima, kar vprašajte. 

Lahko jogurt pripravim iz kateregakoli mleka?

Če za starter uporabljaš sojin jogurt, naj bo tudi mleko sojino. Sem pa na spletu videla že veliko receptov z drugimi mleki (in različnimi starterji), a jih nisem preizkusila, tako da ne morem govoriti o njihovi zanesljivosti.

Kaj pa, če doma nimam jogurta?

Kot starter lahko uporabiš tudi probiotične kapsule. Ponovno, nisem še preizkusila, a dosti jih dela jogurt na ta način, tako da verjetno deluje. Ko ga enkrat imaš, pa je najbolj enostavno, da v naslednjih rundah za starter uporabiš kar jogurt.

Lahko naredim jogurt brez segrevanja mleka?

Da se jogurt naredi, mora biti več ur v toplem okolju. Bakterije, ki mleko spreminjajo v jogurt, namreč pri nizkih temperaturah niso aktivne. Ravno tako temperatura ne sme biti previsoka, saj potem odmrejo. Brez termometra je najbrž lažje mleko segreti skoraj do vrelišča in ga nato ohladiti na primerno temperaturo, kot ga ravno prav segreti. Poleg tega visoka temperatura uniči druge nepridiprave, ki se lahko prikradejo v jogurt in mu skrajšajo življenjsko dobo.

Lahko uporabim domače sojino mleko?

Večina sojinih mlek v trgovinah ima preveč dodatkov, da bi lahko iz njih delali jogurt. Idealno je, da v mleku ni drugega kot soja in voda, tako da je domače sojino mleko v tem primeru prej prednost kot ovira. 🙂

Kaj pa, če nimam dostopa do pečice?

Tudi brez pečice lahko narediš odličen jogurt. Kozarčke s še toplim jogurtom zavij v odejo, dodaj steklenico (ali plastenko) ali dve vroče vode in vse skupaj postavi zraven radiatorja ali pod namizno lučko, poleti pa ven, na sonce. Čez noč lahko radiator ali lučko tudi ugasneš, vendar naj bo v prostoru še vedno toplo.

Koliko jogurtov naj naredim naenkrat, da se mi ne bodo pokvarili?

Domač jogurt v hladilniku zdrži najmanj en teden. Trenutno eksperimentiram in bom enega pustila v hladilniku dva tedna, da vidim, kakšen bo. Vsekakor je zaradi porabe energije fajn, da jih naenkrat narediš čimveč. Tudi z vidika časa – izdelava desetih jogurtov traja enako dolgo kot izdelava petih, torej zakaj ne?

Zadnjič sem v službi iskala eno objavo na fb in čisto naključno se mi je na ekranu pojavila lazanja. Noro se mi je zaluštala in vedela sem, da si jo moram v prihodnjih dneh privoščiti za kosilo.

V mojih predveganskih časih sem lazanjo jedla kar pogosto – največkrat polnjeno s koruzo, grahom in bučkami ter prelito s kremastim bešamelom, ki se je v pečici povrh lepo zapekel.

Ker noben, res noben kulinarični užitek ni vreden trpljenja, ki ga prinašata mesna in mlečna industrija, sem se odločila zadevo veganizirati.

Tatarc | zero waste, vegansko

Priznam, da večino časa ne kuham z največjim veseljem in da se bolj kot med lonci znajdem s kakšnim orodjem v roki, zato me je bilo tele lazanje kar precej strah. Tudi zato, ker je nisem delala še nikoli in ker mi je Jure že po telefonu povedal, da je na smrt lačen in mu res nisem privoščila, da bi si moral po službi še kuhat.

Pogumno sem se lotila priprave in končni rezultat je bila res perfektna lazanja, ki me je presenetila v več pogledih. Za prvič mi je res dobro uspela.

Veganstvo – moja izkušnja | Odgovori na najpogostejše argumente proti veganstvu

Samo eno me moti pri tejle lazanji – dejstvo, da ni 100 % plastic free. Ampak je pa narejena brez krutosti, brez trpljenja živih bitij in tudi to šteje. Še vedno se v 99 odstotkih izognem nakupu česarkoli, kar je pakirano v plastično embalažo, pri veganskem siru pa sva z Juretom sklenila kompromis in ga kupujeva v največji embalaži, ki je na voljo – 2,5 kg. Kaj češ, nisva popolna, se pa trudiva.

Za čisto plastic free varianto lazanje lahko izpustiš sir, tofu, ki v bistvu služi temu, da v omako doda nekaj teksture, pa pripraviš doma ali nadomestiš s cvetovi cvetače ali brokolija.

 

---

Najboljša veganska lazanja na svetu

Za 4 normalno lačne oziroma dva ZELO lačna:

• 300 g bučk
• 9 listov testenin za lazanjo
• 70 g veganskega sira
• 350 g paradižnikove omake
• 200 g navadnega tofuja
• Sol

Tofu razdrobi na majhne koščke in ga nahitro popeci na ponvi (lahko dodaš malo olja, ni pa nujno). Tofuju primešaj omako – če je kaj ostane v kozarcu, ji prilij deci vode, zapri kozarec, ga pretresi in vlij v ponev. Segrevaj na majhnem ognju, dokler ne izpari nekaj tekočine. Občasno premešaj. Po okusu dosoli.

Tačas bučke nareži na tanke lističe. V pekač naloži eno plast testenin za lazanjo – če uporabljaš tak pekač kot jaz, lahko noter brez problemov zložiš tri liste, enega zraven drugega. Na testenine zlij tretjino omake in jo enakomerno razporedi po pekaču. Čez naloži eno plast bučk (polovico vseh). Sledi druga plast testenin, omaka in še enkrat bučke. Končaj s tretjo plastjo testenin in preostalo tretjino omake, čez pa naribaj še sir. S kuhalnico narahlo premešaj sir in omako – če bo sir deloma prekrivala omaka, je manj možnosti, da se bo v pečici zažgal.

Postavi v ogreto pečico na 165 stopinj za 45 minut. Lazanja je končana takrat, ko lahko z nožem brez težav predreš vse tri plasti testenin.

Postrezi s svežo solato. Ostanki te bodo (teoretično) počakali do naslednjega dne, lahko pa jih tudi zamrzneš.

Katere so pa tvoje najljubše sestavine za perfektno vegansko lazanjo? Zaupaj nam na Facebooku.

Ahh, tatarc. Si lahko predstavljaš praznike brez njega?

No, prazniki so bili in so šli, tatarca pa si lahko še vedno privoščiš. Pa veš, da imaš lahko verzijo tatarca tudi brez sestavin živalskega izvora? Vem, da smo ob posebnih priložnostih (za praznike še posebej) navajeni, da je miza bogato obložena z različnimi mesninami, ampak, zakaj ne bi letos malo presekali rutino in pocrkljali planet, sebe in živali z bolj prijazno različico? Dober je, obljubim.

---

Veganski tatarc

Sestavine:

• 400 g ajde
• pol čebule
• 3 stroki česna
• 5 sušenih paradižnikov
• 5 kaper
• 5 listov peteršilja (s steblom)
• mala žlička paprike v prahu (po želji)
• mala žlička gorčice
• 2 kisli kumarici
• žlica olivnega olja

:  15 minut (+ 1 ura v hladilniku)

Ajdo kuhaj v slani vodi med 10 in 15 minut, nato jo odcedi. Medtem ko se ajda kuha, s paličnim mešalnikom v skledi zmiksaj vse sestavine, razen paprike v prahu. Vmešaj še ajdo in papriko v prahu in spet vse dobro zmiksaj s paličnim mešalnikom. Skledo postavi za eno uro v hladilnik, da se tatarc ohladi.

Domačega tatarca namaži na popečen kruh, embalažo sestavin pa ponovno uporabi – vrečko, v kateri je bila ajda, razreži in nanjo piši nakupovalne sezname, kozarčke pa operi in vanje vloži domačo marmelado ali jih uporabi za izdelavo rastkov za najmlajše. Preverjeno so zelo popularno darilo. 

Ena taka kratka, ampak sladka objava za tole hladno ponedeljkovo jutro. Naj ti tekne!

Veganstvo je tema, o kateri se danes, mislim, kar veliko razpravlja. Ko o veganstvu debatiram z različnimi ljudmi, na dan večinoma prihajajo vedno eni in isti argumenti. Tole objavo sem si zamislila kot moj odgovor na vse te argumente in kot spodbudo za nadaljnje debate. Pa dajmo.

“Jaz ne morem brez mesa/sira/jajc.”

Lahko, verjemi. ← To so besede iz ust osebe, ki je bila včasih nora na pršut in poli salamo, kasneje pa je trdila, da ne more brez mleka in jajc. In ravno zato, ker vem, kako je, nikogar ne obsojam. Ampak! Na spletu se najdejo odlični veganski recepti, v trgovinah pa malo morje izdelkov, ki so rastlinskega izvora in so ravno tako okusni kot živalski izdelki. Nekateri celo zelo dobro posnemajo okus živalskih izdelkov, ampak to je pač preferenca vsakega posameznika. Dejstvo je, da veganska hrana ni nujno umetna in brez okusa, ampak je lahko ravno tako in še bolj raznolika kot vsejedska.

Odlično je, če lahko iz svoje prehrane izločiš vse izdelke živalskega izvora, vendar verjamem, da je težko to storiti kar čez noč. Če, na primer, želiš postati vegan, a te pri tem ovira ljubezen do sira, za začetek izloči vse, razen sira. Sčasoma bo šlo vse lažje.

“Meso je dobro.”

Se strinjam. Ampak nekateri narodi imajo na svojih krožnikih redno tudi pse in mačke, nam pa se ta misel upira. Četudi bi bilo na primer pasje meso res dobro, ga najbrž ne bi jedli. Če se nam smili pes, zakaj ne čutimo enako tudi do prašiča, do krave, do kokoši? Vse živali dokazano poznajo strah in bolečino. Zakaj so torej nekatere redno na jedilniku, druge pa se nam smilijo?

Poleg tega so na spletu v ogromnem številu na voljo veganski recepti, s katerimi lahko pripraviš res okusen obrok ali prigrizek in v katerih bodo gotovo uživali tudi nevegani. Z Juretom sva enkrat za novoletno zabavo pripravila nekaj, za kar sva našla recept pod imenom »veganska klobasa«. Ne po videzu ne po okusu sicer ni bilo podobno klobasi, haha 😀 Vendar so bili večinoma nad njo navdušeni tudi mesojedci in kar veliko naju jih je prosilo za recept.

“Veganska hrana ne vsebuje dovolj hranilnih snovi.”

Tudi vsejedi imajo lahko težave s pomanjkanjem hranilnih snovi, če se ne prehranjujejo pravilno. Pestra, uravnotežena veganska prehrana ti da vse hranilne snovi, ki jih potrebuješ, razen vitamina B12. Ta je veganom na voljo v obliki tablet in v nekaterih izdelkih kot dodatek. Jaz ga dobivam z uživanjem rastlinskega mleka z dodanim B12. Tako z eno embalažo (ki jo je pri nas mogoče reciklirati) zadovoljim dve potrebi: potrebo po kavi z mlekom in po B12.

“Veganstvo je drago.”

Iz izkušenj lahko povem, da ni treba, da je tako. Na začetku so stroški res višji, ko se z življenjskim slogom šele spoznavaš, saj preizkusiš tudi kaj, česar kasneje ne kupuješ. Nekoliko višje so tudi cene veganskih izdelkov, ki posnemajo okus živalskih proizvodov. Jaz jih kupujem tako redko, da se mi na mesečnih stroških ne pozna veliko. Če se držiš svežega sadja in zelenjave, ki ni uvoženo iz daljnih dežel (s čimer delaš dobro tudi za okolje ) in ostalih osnovnih živil, ki ne vsebujejo živalskih produktov (npr. testenine), stroški niso višji kot pri prehrani vsejedov. Tudi, če si kdaj privoščiš kak priboljšek 🙂 Zame sta najdražji pregrehi avokado in veganska salama. Slednjo kupim res poredko (nekaj paketov na leto), ker je pakirana v plastiko.

“Nimam se časa ubadat s tem.”

Razumem. Ljudje smo zaposleni, hodimo v službo, šolo, se ukvarjamo s hobiji. Zato se ti mogoče zdi, da za spremembo prehranjevalnih navad enostavno nimaš časa. Pa, ponovno, ni treba, da je tako. Mislim, ja, gotovo nekaj časa traja, da osvojiš veganske recepte, ampak ni ti treba nadomestiti vseh naenkrat. Moj nasvet: čez teden se drži preverjenih receptov, med vikendom pa eksperimentiraj. Sčasoma se bo nabralo dovolj okusnih receptov, da lahko živalske produkte povsem izločiš iz prehrane.

Tako kot pri mesni tudi pri veganski prehrani obstajajo recepti, ki vzamejo tri ure in takšni, ki vzamejo manj kot pet minut. Ovseno mleko, na primer, si lahko pripraviš v treh minutah, azijski rezanci z zelenjavo pa ti vzamejo kakšne pol ure.

“Naši predniki so jedli meso.”

Res so ga. So tudi živeli v jamah, zasužnjevali ljudi in (ne tako dolgo nazaj) verjeli, da svojeglavo žensko ozdraviš tako, da ji izrežeš maternico.

Hočem reči, da ni vse, kar so počeli naši predniki, nujno sprejemljivo. Preteklost je polna rasizma, zatiranja žensk in napadov na drugače misleče, kar se danes trudimo izkoreniniti. Mislim, da se v čedalje večji meri zavedamo tudi moralne in okoljske škode uživanja živalskih izdelkov in da bo tega čedalje manj.

Poleg tega so naši predniki (sploh tisti daljnji) živeli v povsem drugačni situaciji kot mi. Večine živil, ki jih danes uporabljamo, oni sploh niso poznali. Živali so ubijali iz nuje, ne zaradi želje po okusu mesa.

“Prepričaj leva, da jesti meso ni moralno.”

Za razliko od nas lev nima izbire. Po svoji naravi je mesojedec in če ne bo jedel mesa, bo umrl. Raziskave, predvsem pa izkušnje (tudi moje), kažejo, da človek lahko brez živalskih izdelkov z izjemo vitamina B12 živi povsem zdravo, medtem ko lev ne more. Tu gre za preživetje. Če bi bila jaz prisiljena zavoljo preživetja ubiti in pojesti žival, bi to verjetno storila. Tako pa imam korak od doma na voljo pestro ponudbo takšnih in drugačnih rastlinskih izdelkov, veganski recepti pa so v izobilju in ne vidim razloga, zakaj bi zaradi mojih želja kdorkoli trpel. Iz podobnega razloga tudi ne kupujem (več) v trgovskih verigah, za katere izdelke v takoimenovanih sweatshopih proizvajajo ljudje, ki za minimalno plačilo delajo v nečloveških pogojih. Več o tem lahko prebereš v prispevku THE TRUE COST | Kakšna je prava cena poceni mode?.

“Jesti meso je moja odločitev. Ne vsiljuj mi svojega mnenja.”

Religija. Okus za filme. Okus za glasbo. Politična pripadnost. Vse to so stvari, pri katerih verjamem, da je vsakdo upravičen do lastnega mnenja, v katerega nima nihče pravice posegati. To so stvari, pri katerih tvoje mnenje vpliva samo nate. Uživanje mesa in drugih živalskih izdelkov ne spada zraven. Pri slednjem namreč tvoja želja vpliva še na živali, iz katerih “nastane” za 88 kilogramov mesa, kolikor po podatkih SURSa letno poje povprečen Slovenec. To je za 88 kilogramov življenj, ki so izgubljena zaradi naše želje (ne potrebe) po mesu. Da ne govorimo o kokoših, ki so zaradi jajc v nečloveških pogojih natrpane v kletke ali v hleve in o kravah, ki jih umetno oplajajo in jim nato odvzamejo mladiče, mleko pa na silo izmolzejo za prodajo.

Vegani (vsaj večinoma) svojega mnenja ne “vsiljujemo”, ker smo nestrpni do drugačnosti. Zase lahko rečem, da me zaboli ob pogledu na vsako žival, ki je obsojena na težko življenje ali celo smrt. Enako, kot me zaboli ob pogledu na človeka v takšni situaciji in seveda bi tudi njemu poskušala pomagati. A ker žal ne morem pomagati vsaki živali posebej, raje ozaveščam ljudi, da bo morda v naslednjih generacijah trpljenja manj.

Konstruktivne debate so vedno dobrodošle. Če te karkoli zanima ali želiš izraziti svoje mnenje, se javi v komentar ali pa se pridruži debati na Facebooku.