zero waste

Z izrazom “zero waste” nisem zadovoljna in tu je razlog

Pred nekaj leti se je začelo v splošni javnosti širiti zavedanje o pojmu “zero waste”. Ljudje so začeli tekmovati v tem, kdo ima manjši trash jar, Instagram so zavzele čudovite podobe minimalističnih kuhinj brez koščka plastike, vse plastično je letelo v smeti in trgovine so na police postavile kup alternativnih izdelkov, ki naj bi nam pomagali živeti čimbolj ekološko, seveda na način, da bi proizvajali čimmanj odpadkov. A vse skupaj je imelo eno veliko pomanjkljivost: dejstvo, da se veliko ljudi ni zavedalo, da odpadki in plastika, čeprav velik, niso edini ekološki problem in da smo v vsesplošni paniki ustvarjanja instagramiš waste-free stanovanj in bulk-grocery-haulov in what’s-in-my-bagov(zw-edition) in podobnega pozabili na zadevo pogledati širše.

Kot pisci in proizvajalci vsebin na temo okoljevarstva nosimo do svojega občinstva določeno odgovornost. Odgovornost predvsem do podajanja znanja na najbolj razumljiv in pregleden način. In iz tega vidika je jasno, da je lahko okoljevarstveno gibanje, če ga poimenujemo “zero waste” (“brez odpadkov”), napačno razumljeno. Zato danes objavljam tole pojasnilo.

Zero waste = prazna kanta?

Zadnjič sem na Youtubu gledala kratek video o Lauren Singer. To nikakor ni kritika nje, ampak načina, na katerega je v videu predstavljeno okoljevarstvo. Na neki točki je Lauren v kavarni, kjer si kavo to go naroča v svoj lonček. Komentar v voice overju je nekaj v smislu: “A vidite, kako enostavno je biti prijazen do okolja!”

To je zelo, zelo, zelo zgrešena reprezentacija zero waste kot gibanja za varovanje okolja. Sporoča nam, da dokler mi nismo ničesar fizično vrgli v smeti, je to to in je naše “eko poslanstvo” izpolnjeno. V videu niso niti z besedo omenili fairtradea oz. poštene trgovine ali embalaže, v kateri je kava prispela v kavarno.

Iz tega vidika je zero waste res zelo enostaven. Pač si življenje zorganiziramo tako, da mi osebno ne proizvajamo odpadkov pa čau. Solato v trgovini lahko pač vzamem iz vrečke in vrečko pustim tam. Iz Zagorja se lahko eno uro peljem v Ljubljano po tri litre rastlinskega mleka brez embalaže. Ga potem dva litra in pol zlijem stran, ker se mi je pokvaril. Pojem deset kil mesa na teden, ker ga kupujem v svoji embalaži. Po tej logiki je celo fast fashion oziroma hitra moda, ki je eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev trpljenja, popolnoma nesporna, če na blagajni zavrnem vrečko. Še enkrat: ne kritiziram Lauren, ker ne poznam okoliščin za nakupom tiste kave, ampak način, kako je ta trenutek v videu predstavil okoljevarstvo.

Zero waste = Instapopolnost?

Zero waste je, sodeč po zgoraj opisanem potemtakem nekaj čisto površinskega. Samo, da zgleda. Samo, da je naša kanta prazna. In iz tega vidika ni težko pasti pod vpliv Insta influencerjev, ki zero waste prodajajo kot polne omare enakih steklenih kozarcev, polnih raznih superživil in lično označenih s krednim flomastrom (ki je btw plastičen). O tem je super zapis pripravila tudi Maša na mashanator.eu. Ampak bolj ekološko, čeprav mogoče instaobjektivu manj prijazno, od nakupa ličnih, ujemajočih se kozarcev, je orehe spravit v včeraj spraznjen glaž od kumaric, ki bi šel sicer v smeti.

Ja, pred časom sem res objavila post, kjer sem se razpisala proti kritikam zero wasta, ampak ugotavljam, da moj zapis ni bil čisto na mestu. Saj ne, da se ne bi že takrat strinjala z vsem, kar je Immy oz. Sustainably Vegan, ki je začela z uporabo izraza “low impact”, povedala v svojem videu. V tistem trenutku me je pač zmotilo to, po mojem takratnem mnenju, nepotrebno obešanje na besede, namesto osredotočanje na dejanja. In še vedno verjamem, da te oznake omejujejo samo toliko, kolikor jim dovoliš. Sem pa opazila, da ljudje kot “zero waste” prakso včasih razumejo tudi kaj, kar sploh ni ekološko (npr. zgoraj opisani primeri). Zato dajem Immy povsem prav – low impact veliko boljše zajame vse, kar lahko storimo za planet in naše soprebivalce na njem.

Čas za celostno razmišljanje

Zero waste sicer nikakor ni bil napačen korak. Še več, bil je odličen korak na poti do zmanjšanja našega negativnega okoljskega vpliva in eden od prvih korakov, ki je v okoljevarstvo aktivno vključil posameznika kot nosilca sprememb. Tudi jaz sem se sama sebi zdela v mojem pre-zw času popolnoma nemočna, saj so se mi okoljski problemi zdeli tako vseobsegajoči, da nisem vedela, kje bi se lotila njihovega reševanja. In tudi so vseobsegajoči. Seveda so. In čeprav je zero waste služil kot odlična odskočna deska za bolj k posamezniku usmerjeno varovanje okolja, je zdaj skrajni čas, da presežemo okvirje praznih košev za smeti in začnemo res delovati v smeri čimmanjšega negativnega vpliva na planet nasploh. In to poleg zmanjšanja količine odpadkov pomeni tudi izbiro ekološkega transporta, izogibanje hitri modi, uživanje v lokalni, sezonski hrani in še kaj.

Lep torek še naprej,

“A ti si Zero Waste zato, ker se splača?”

… ali Razmišljanje o skupnih ciljih in pomoči sočloveku.

Na Facebooku sem včlanjena v kar nekaj odličnih skupin, kjer si pomagamo do bolj okolju prijaznega življenja. Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj, kar mi je ostalo v ne prav lepem spominu in o čemer bi rada danes pisala. Preberi več ““A ti si Zero Waste zato, ker se splača?””

Kako biti zero waste, ko še živiš doma | 7 nasvetov

Če živiš pri starših, nad gospodinjstvom in nakupi zanj zelo verjetno nimaš nadzora. Vseeno pa to ne pomeni, da ne moreš v svoje življenje uvesti nekaj sprememb, ki ti bodo pomagale do okolju bolj prijaznega življenja.

Vse spodaj napisano je napisano iz mojih lastnih izkušenj – še vedno namreč živim pri starših in vse nasvete sem imela priložnost preizkusiti v praksi. Preberi več “Kako biti zero waste, ko še živiš doma | 7 nasvetov”

Nakupovalne vrečke iz blaga | So res okolju škodljive?

Nakupovalne vrečke iz blaga so odlična zamenjava za plastične vrečke. Ko želimo zmanjšati količino svojih odpadkov, je prvi korak najpogosteje to, da začnemo v trgovino nositi svoje vrečke iz blaga. Tisto, česar se pogosto ne zavedamo, je, da so tudi nakupovalne vrečke iz blaga ob nepravilni uporabi lahko škodljive za okolje. Vendar, ali to res pomeni, da je boljše, da svoje nakupe še naprej zlagamo v plastične vrečke?

Ne tako dolgo nazaj sem brala članek, ki je bil objavljen na spletni strani The Atlantic. Naslov članka je bil, prevedeno v slovenščino, nekaj podobnega kot Ali so vrečke iz blaga res okolju prijazne?.

Članek vsebuje nekaj zanimivih trditev o uporabi plastičnih in tekstilnih vrečk. Na primer tole:

Preberi več “Nakupovalne vrečke iz blaga | So res okolju škodljive?”

Kaj ste v 2017 najraje brali

Leto se je obrnilo. Naj bo za vse nas uspešno, zdravo, srečno in veselo!

Leto 2017 je bilo leto, ko sem se z vso silo vrgla v življenje brez odpadkov. Bilo je tudi leto, ko je blog Manj smeti – Manj skrbi resnično zaživel. Res uživam v tem, da svoja znanja in izkušnje predajam naprej in vse to mi omogočate vi, ki vsebine strani redno spremljate. Res, RES iskrena hvala vsem, ki klikate povezave do bloga, všečkate fotografije na Instagramu in komentirate objave na Facebooku. Vi in vaši odzivi mi pomenite ogromno, brez heca.

Normalno je, da so nekatere objave bolj popularne kot druge. Tudi na Manj smeti – Manj skrbi je tako. Zdelo se mi je primerno, da novo leto začnemo s pregledom najbolj klikanih objav v lanskem. Preberi več “Kaj ste v 2017 najraje brali”

5 začetniških napak, ki jih delajo zero wasterji

5 začetniških napak

Življenje brez odpadkov je ena boljših odločitev, kar sem jih sprejela v življenju. Je možnost, da živim v skladu s svojimi načeli in pri tem spoznavam čudovite ljudi, s katerimi delim način razmišljanja. Življenje brez odpadkov je proces učenja in ne nekaj, kar se zgodi z danes na jutri. In ko se učimo, seveda delamo tudi napake. Pri sebi in pri drugih zero wasterjih, ki jih spremljam, opažam pet najpogostejših napak – eni jih zagrešijo več, drugi manj. Jaz jih imam za seboj vseh pet pa še kako za povrh. Preberi več “5 začetniških napak, ki jih delajo zero wasterji”

Rabljene knjige | Boljše za okolje, boljše za denarnico

rabljene knjige

Te dni si najbolj želim, da bi se lahko zvečer ulegla v posteljo in končno prebrala kakšno dobro knjigo. Ne poslušala avdio knjigo, medtem ko delam nekaj drugega, ampak prav prebrala. Torej, če obstaja kakšna višja sila, lepo prosim, če mi lahko še ta teden pošlje nekaj prostega časaSaj vem, čas zase si je treba vzet. Zato se bom ta teden lepo potrudila in ne bom zabušavala, da se bom lahko zvečer mirne duše posvetila branju. Preberi več “Rabljene knjige | Boljše za okolje, boljše za denarnico”