Običajno ob dnevu Zemlje ne pripravljam posebnih zapisov. Zdi se mi, da si tak dan zasluži vélike, pomembne, navdihujoče besede … ki jih ob pravih priložnostih kot nalašč ne najdem. Sem pač človek, ki rad komunicira preprosto. Praktično. Včasih tudi malo po domače.
Danes pa bi vseeno rada povedala par stvari. Ker je situacija pač takšna, da je o njej treba kaj povedati.
Danes je dan Zemlje. Že petdesetič. To pomeni, da se že vsaj petdeset let (v resnici pa še veliko dlje) zavedamo, da bi morali nekaj narediti za čistejše okolje, pa še vedno nismo prišli prav daleč pri njegovem ohranjanju.
Vem, da se v tem času ljudje bolj ukvarjajo s koronavirusom kot z varovanjem okolja. Logično, kajti prvi nam ta trenutek predstavlja mnogo bolj neposredno grožnjo. Vseeno pa nima smisla, da zaradi ene krize pozabimo na (ali celo pospešimo) drugo. Vedno obstaja kaj, kar lahko naredimo za čistejše okolje. Vem, da sta epidemija in izolacija mnoge pahnila v hudo duševno stisko in ne se sekirat, če ob vseh drugih skrbeh zraven ne moreš razmišljati še o ekologiji. A planet in prihodnje generacije ti bodo neskončno hvaležni, če lahko vsaj košček svoje energije posvetiš njegovi ohranitvi.
V teh dneh si želimo samo tega, da bi bilo spet vse normalno oziroma tako kot prej. Pa je to res najboljša opcija? Je vredno, da se po krizi vrnemo nazaj v čas brezglavega potrošništva, v čas, katerega posledica je tudi mentaliteta, ki se danes kaže v ZDA – da je gospodarstvo pomembnejše od človeških življenj?
Medtem ko smo mi zaprti doma, narava okreva. Skozi okno slišim manj prometa in več ptičjega petja kot kdajkoli prej. Povsod po svetu so vidni pozitivni učinki tega, da smo se preprosto umirili. Žalostno je, da je moralo priti do globalne epidemije, da smo pustili Zemlji (in sebi) zadihati. Še bolj žalostno pa bo, če se iz nastale situacije ne bomo ničesar naučili.
24. aprila se spominjamo zrušenja komercialne stavbe Rana Plaza v Bangladešu. Stavba, v kateri so bile med drugim tudi tovarne oblačil hitre mode oziroma takoimenovani “sweatshopi”, se je porušila zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, dogodek pa je terjal 1134 življenj.
V stavbi so bile poleg tovarn še trgovine, banka in stanovanja. Ko so v stenah stavbe opazili razpoke, so banko in trgovine nemudoma zaprli. Lastniki se niso ozirali na svarila, da stavba ni varna, delavci so morali na delo v tovarne. Naslednji dan, 24. aprila 2013, se je stavba nekaj pred deveto zjutraj porušila (vir).
Tudi zaradi tega, ker lastniki zmanjšujejo stroške s tem, da tovarn ne vzdržujejo (da ne govorimo o nagnusnem izkoriščanju delavcev in uničevanju življenjskega okolja lokalnih populacij), je hitra moda tako poceni. Vem, da se marsikdo med izolacijo tolaži s spletnim nakupovanjem oblačil in ostalih nepomembnih drobnjarij. Prosim, ne tega počet. Poiščite druge ideje za preživljanje prostega časa. Mnogo tekstilnih gigantov v teh časih ne sprejema že pripravljenih naročil iz tovarn in zanja tudi ne želijo plačati, čeprav bo to pomenilo odpuščanje delavcev (sigurno veliko prej kot zmanjševanje dobičkov ljudi na visokih položajih). Pakete za stranke pripravljajo delavci v skladiščih, ki morajo to pogosto početi brez ustreznih zaščitnih ukrepov.
Marsikdo reče, da s kupovanjem omenjenim delavcem vsaj zagotavljamo službo. A kakšna služba je ta, ki te pahne v še večjo negotovost in ogroža tvoje življenje? Dokler bodo korporacije imele od tega profit, bodo nadaljevale s postavljanjem tovarn in skladišč v odročnih krajih, kjer bodo uničevale lokalno gospodarstvo in okolje, ki je prebivalcem zagotavljalo živež in življenjski prostor, dokler ljudem ne bo preostalo drugega, kot da se pod izjemno nepoštenimi pogoji zaposlijo v teh tovarnah.
Danes dan Zemlje mineva precej drugače kot prejšnja leta. Naredite si njegov preostanek čimbolj prijeten, čimmanj stresen in imejte v mislih (in v dejanjih) tudi naš planet, saj je edini, ki ga imamo.
Ostanite zdravi in mirni.
