Dan Zemlje: O epidemiji, hitri modi in vrnitvi v “normalno” stanje

Običajno ob dnevu Zemlje ne pripravljam posebnih zapisov. Zdi se mi, da si tak dan zasluži vélike, pomembne, navdihujoče besede … ki jih ob pravih priložnostih kot nalašč ne najdem. Sem pač človek, ki rad komunicira preprosto. Praktično. Včasih tudi malo po domače.

Danes pa bi vseeno rada povedala par stvari. Ker je situacija pač takšna, da je o njej treba kaj povedati.

Danes je dan Zemlje. Že petdesetič. To pomeni, da se že vsaj petdeset let (v resnici pa še veliko dlje) zavedamo, da bi morali nekaj narediti za čistejše okolje, pa še vedno nismo prišli prav daleč pri njegovem ohranjanju.

Moje čudne (in rahlo ogabne?) okolju prijazne navade

Vem, da se v tem času ljudje bolj ukvarjajo s koronavirusom kot z varovanjem okolja. Logično, kajti prvi nam ta trenutek predstavlja mnogo bolj neposredno grožnjo. Vseeno pa nima smisla, da zaradi ene krize pozabimo na (ali celo pospešimo) drugo. Vedno obstaja kaj, kar lahko naredimo za čistejše okolje. Vem, da sta epidemija in izolacija mnoge pahnila v hudo duševno stisko in ne se sekirat, če ob vseh drugih skrbeh zraven ne moreš razmišljati še o ekologiji. A planet in prihodnje generacije ti bodo neskončno hvaležni, če lahko vsaj košček svoje energije posvetiš njegovi ohranitvi.

6 korakov do zero waste življenja, ki jih lahko naredi vsak

V teh dneh si želimo samo tega, da bi bilo spet vse normalno oziroma tako kot prej. Pa je to res najboljša opcija? Je vredno, da se po krizi vrnemo nazaj v čas brezglavega potrošništva, v čas, katerega posledica je tudi mentaliteta, ki se danes kaže v ZDA – da je gospodarstvo pomembnejše od človeških življenj?

Medtem ko smo mi zaprti doma, narava okreva. Skozi okno slišim manj prometa in več ptičjega petja kot kdajkoli prej. Povsod po svetu so vidni pozitivni učinki tega, da smo se preprosto umirili. Žalostno je, da je moralo priti do globalne epidemije, da smo pustili Zemlji (in sebi) zadihati. Še bolj žalostno pa bo, če se iz nastale situacije ne bomo ničesar naučili.

24. aprila se spominjamo zrušenja komercialne stavbe Rana Plaza v Bangladešu. Stavba, v kateri so bile med drugim tudi tovarne oblačil hitre mode oziroma takoimenovani “sweatshopi”, se je porušila zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, dogodek pa je terjal 1134 življenj.

THE TRUE COST | Kakšna je prava cena poceni mode?

V stavbi so bile poleg tovarn še trgovine, banka in stanovanja. Ko so v stenah stavbe opazili razpoke, so banko in trgovine nemudoma zaprli. Lastniki se niso ozirali na svarila, da stavba ni varna, delavci so morali na delo v tovarne. Naslednji dan, 24. aprila 2013, se je stavba nekaj pred deveto zjutraj porušila (vir).

Tudi zaradi tega, ker lastniki zmanjšujejo stroške s tem, da tovarn ne vzdržujejo (da ne govorimo o nagnusnem izkoriščanju delavcev in uničevanju življenjskega okolja lokalnih populacij), je hitra moda tako poceni. Vem, da se marsikdo med izolacijo tolaži s spletnim nakupovanjem oblačil in ostalih nepomembnih drobnjarij. Prosim, ne tega počet. Poiščite druge ideje za preživljanje prostega časa. Mnogo tekstilnih gigantov v teh časih ne sprejema že pripravljenih naročil iz tovarn in zanja tudi ne želijo plačati, čeprav bo to pomenilo odpuščanje delavcev (sigurno veliko prej kot zmanjševanje dobičkov ljudi na visokih položajih). Pakete za stranke pripravljajo delavci v skladiščih, ki morajo to pogosto početi brez ustreznih zaščitnih ukrepov. 

Marsikdo reče, da s kupovanjem omenjenim delavcem vsaj zagotavljamo službo. A kakšna služba je ta, ki te pahne v še večjo negotovost in ogroža tvoje življenje? Dokler bodo korporacije imele od tega profit, bodo nadaljevale s postavljanjem tovarn in skladišč v odročnih krajih, kjer bodo uničevale lokalno gospodarstvo in okolje, ki je prebivalcem zagotavljalo živež in življenjski prostor, dokler ljudem ne bo preostalo drugega, kot da se pod izjemno nepoštenimi pogoji zaposlijo v teh tovarnah.

Danes dan Zemlje mineva precej drugače kot prejšnja leta. Naredite si njegov preostanek čimbolj prijeten, čimmanj stresen in imejte v mislih (in v dejanjih) tudi naš planet, saj je edini, ki ga imamo.

Ostanite zdravi in mirni.

Greenwashing ali kako nam “eko” podjetja perejo možgane

Poznaš izraz greenwashing? Po naše ga imenujemo zeleno zavajanje, pomeni pa širjenje zavajajočih informacij o praksah nekega podjetja, za katere nas želijo prepričati, da so okolju prijazne, pa v resnici niso. Za podjetja, ki izvajajo zeleno zavajanje, je značilno, da več denarja vložijo v oglaševalske kampanje, ki nas prepričujejo, da ravnajo okolju prijazno, kot pa v samo okolju prijazno ravnanje.

Danes na srečo lahko vidimo ogromen porast okolju prijaznih praks in izdelkov, žal pa s tem pridejo tudi nepošteni posamezniki in podjetja, ki zavoljo profita zavajajo potrošnike, da so “eko” in “zeleni”, pa v bistvu niso.

Za greenwashing so značilna določena ravnanja, po katerih lahko prepoznamo, da podjetje prodaja svojo ekološkost brez pravih temeljev.

Kako prepoznamo greenwashing?

  • Uporaba zelene barve v oglaševanju in na embalaži
  • Izrazi, kot so “naravno”, “ekološko”, “trajnostno” ki sami po sebi ne pomenijo nič
  • Odsotnost kakršnihkoli virov informacij, ki bi potrjevali trditev, da je izdelek res okolju prijazen

Primera

  • Voda v tetrapaku: “Elegantna, lahka in trajnostna embalaža” so zapisali na Facebook strani Dane, ki je prva pri nas lansirala vodo v tetrapaku namesto v plastenkah. V oglasnem sporočilu na Siol.net pa še: “Embalažo izdelka je mogoče reciklirati, saj je izdelana večinoma iz kartona iz naravnih in obnovljivih virov.” Prvič, beseda “trajnostno” ne pomeni nič, če ni podprta z dejstvi. Ki jih seveda ni. In drugič, tudi plastenke je mogoče reciklirati. Da ne omenjamo tega, da recimo steklo lahko recikliramo v nedogled, pri plastenkah in tetrapakih pa gre za downcycling oziroma padanje kakovosti. In da ne govorimo o tem, da veliko Slovencev še vedno ne ločuje odpadkov in da samo z nakupom tetrapaka, tudi, če bi bila to bolj ekološka opcija, ne narediš nič, če ga potem odvržeš v mešane odpadke. Torej, čisti bulšit. Sploh v državi, kjer čista, pitna voda priteče iz pipe. 
  • H&M akcija Reciklirajte z nami!: “Izkoristite super priložnost za ugoden nakup in obenem naredite nekaj dobrega za planet.” Hm, H&M, kaj pa, če bi vi naredili nekaj dobrega za planet in prenehali s proizvodnjo hitre mode, katere rezultat je (med drugim) na tone odvrženih še uporabnih oblačil vsak dan?

THE TRUE COST | Kakšna je prava cena poceni mode?

Moja zgodba

Pred kratkim so me kontaktirali iz podjetja, ki je želelo z mano sodelovati pri promociji njihovega izdelka. Ker ne iz njihovega sporočila, ne z njihove spletne strani ni bilo razvidno, kako njihov izdelek pripomore k varovanju okolja, sem jim odgovorila:

Najlepša hvala, da ste me kontaktirali. Vaš izdelek se mi zdi zanimiv in bi z veseljem sodelovala z vami, vendar imam prej eno prošnjo.

Cilj moje spletne strani je širiti informacije o okolju prijaznem načinu življenja, zato bi vas prosila, če mi lahko posredujete nekaj informacij o izdelku in kako ta pripomore k varovanju okolja. Obstajajo kakšne študije, ki jih lahko preberem? Kje je izdelek proizveden in pod kakšnimi pogoji?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.

 

In nazaj dobila samo odgovor v smislu, če želite varovati okolje, potem je pa naš izdelek pravi za vas! Zraven so mi poslali še link in priponko, od katerih noben ni odgovoril na moja vprašanja. Izdelek naj bi bil namenjen spodbujanju okolju prijazne vsakdanje prakse, ki pa jo z lahkoto izvajamo tudi brez tega izdelka. 

“Brez mojega izdelka ne moreš biti eko.”

Še ena stvar je, ki bi jo lahko smatrali za eno vrsto zelenega zavajanja. Mnogi prodajalci “zero waste pripomočkov” nas skušajo prepričati, da moramo kupiti njihove izdelke, če želimo biti okolju prijazni. Zelo sem razočarana, ko zasledim, da kakšna firma dela marketing na ta način, čeprav poznam tudi veliko takšnih, ki jim gre resnično za planet, ne za profit, in takšna podjetja moramo tako ali drugače podpirati. Ne pa, lepo prosim, nasedat trditvam, da je za okolju prijazno življenje nujno potreben kakršenkoli nakup. Če kaj, k čistemu planetu veliko bolj pripomore odsotnost nakupovanja.

“Zero waste” izdelki, ki jih ne uporabljam

Porabi, kar imaš. Prosim, prosim, ne meči stran predmetov, ki so še uporabni, ker si jih želiš nadomestiti s trajnostnimi izdelki. To ni okolju prijazno. Ravno zadnjič sem imela problem sama s seboj, ker za v novo stanovanje nikjer nisem našla lesene ščetke za wc. Potem pa sem se spomnila, da imam v kopalnici še čisto uporabno, čeprav plastično ščetko. Počakaj in predmet izrabi do konca, potem pa ga, seveda, nadomesti z okolju prijazno različico.

Se spomniš kakšnega konkretnega primera zelenega zavajanja? Deli ga z nami na Facebooku.

Plastic Free July | Nasveti za življenje z manj plastike

Lahko en mesec preživiš brez plastike?

Danes so me na vseh socialnih omrežjih presenetile objave o “Plastic Free July”. (presenetile v smislu A julij je že? 😲) Anyway, Plasticfreejuly je globalno gibanje, namenjeno zmanjševanju porabe plastike za enkratno uporabo in ozaveščanju o okolju prijaznejših alternativah. Gre za izziv, ki si ga vsak julij zada več deset tisoč ljudi po vsem svetu.

Izzivi so fajn ravno zaradi tega, ker so izzivi. Ker predstavljajo odlično priložnost, da za kratek čas stopiš iz svoje cone udobja in nekaj počneš drugače kot do sedaj. 

Po drugi strani pa izrazi, kot so “plastic free”, “zero waste” in podobni spodbujajo ekstremizem, ki bi znal odvrniti nekoga, ki že vnaprej ve, da ne more izzivu do potankosti slediti. Kako že gre tista? “We don’t need 10.000 people doing zero waste perfectly. We need a million people doing it imperfectly.” 

Vzemi, torej, julij brez plastike (tudi, če zate ne bo 100 % tak) kot priložnost, da vsaj dobro premisliš, kako lahko v svojem življenju nadomestiš plastiko in zaživiš bolj okolju prijazno. Spodaj sem ti pripravila seznam objav na Manj smeti – manj skrbi, ki ti lahko pri tem pomagajo.

Piknik sezona je že tu. V spodnji objavi lahko prebereš moje nasvete za piknik brez smeti. Lahko posežeš po biorazgradljivem priboru in krožnikih, ni pa nujno. 🙂

Piknik brez odpadkov in krožniki, ki jih lahko poješ

Spa večer brez odpadkov

Vem, da marsikdo z nakupom šolskih potrebščin čaka čisto do konca počitnic, ampak naredi sebi (in prodajalkam v knjigarnah) uslugo in nakup opravi že nekoliko prej.

Okolju prijazne šolske potrebščine | Najpodrobnejši vodič za nakupovanje šolskih potrebščin

6 korakov do zero waste življenja, ki jih lahko naredi vsak

Čeprav gre za izdelke, ki pri meni niso našli svojega mesta, mogoče tebi pridejo prav.

“Zero waste” izdelki, ki jih ne uporabljam

Če v juliju praznuješ rojstni dan, potem je tale objava prav zate: kako organizirati druženje za rojstni dan, če si vegan, ne maraš plastike in imaš majhen budžet.

Praznovanje rojstnega dne

Recikliraj, ponovno uporabi | 6 predmetov, ki jim lahko podaljšaš življenje

Pridruži se nam na Facebooku.

Okolju prijazne šolske potrebščine | Najpodrobnejši vodič za nakupovanje šolskih potrebščin

Prvi september trka na vrata in s tem se neizogibno bliža tudi nakupovanje novih šolskih potrebščin. V osnovni šoli je bil to eden mojih najljubših dni v celem letu, ker smo se družinsko napokali v avto in se odpeljali v Ljubljano, kjer sem si lahko ogledovala in izbirala najlepše svinčnike, najbolj pisane zvezke in najbolj kulske peresnice, s katerimi so bile učne ure v šoli pravi užitek. Takrat nisem pomislila na to, da s svojim ravnanjem škodim našemu lepemu planetu. Na srečo danes vem več, pa tudi okolju prijazne šolske potrebščine so mnogo bolj dostopne kot v mojih osnovnošolskih in srednješolskih dneh. Tale vodič ti bo olajšal nakupovanje, tako da kar veselo branje. 🙂 Preberi več “Okolju prijazne šolske potrebščine | Najpodrobnejši vodič za nakupovanje šolskih potrebščin”

Zakaj je izmenjava zakon? | + vabilo na dve menjalnici v Trbovljah

Predmete, ki jih potrebuješ, lahko dobiš na več različnih načinov. Prvi je, da greš ponje v trgovino. Drugi je, da obiščeš prodajalno ali spletno stran z rabljenimi predmeti. Tretji način je, da te predmete izmenjaš na izmenjevalnici. Danes ti bom predstavila prednosti slednjih in nekaj nasvetov, kako poskrbeti, da bo izmenjava uspešna. Preberi več “Zakaj je izmenjava zakon? | + vabilo na dve menjalnici v Trbovljah”

100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 3. del

Pred teboj je že tretja objava v seriji okolju prijaznega varčevanja. Tule sta povezavi do prve in druge objave.

Kako torej še lahko živiš okolju prijazno in hkrati prihraniš?

1. Nehaj si barvati lase. Grda barva las ne obstaja, prav tako ne barva za lase, ki bi bila okolju prijazna in poceni. Preberi več “100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 3. del”

100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 2. del

Prejšnji četrtek sem objavila prvih 25 nasvetov iz serije stotih nasvetov za tiste, ki želijo živeti okolju prijazno in s tem tudi prihraniti. Tokrat je pred teboj drugih 25. Uživaj v branju.

1. Skoči na kolo ali pot pod noge. Danes močno podcenjujemo svoje sposobnosti premagovanja razdalj na nogah. Če pot (peš) traja 20 minut ali manj, jo v večini primerov brez težav lahko prehodiš ali prevoziš s kolesom. Dodatna prednost hoje je, da pozitivno vpliva na našo fizično kondicijo in zdravje. Kjer pa so razdalje le predolge … Preberi več “100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 2. del”