Moje čudne (in rahlo ogabne?) okolju prijazne navade

Za naš ljubi planet smo pripravljeni narediti marsikaj. Medtem ko so nekatere eko navade v širši družbi bolje sprejete (na primer nakupovanje z lastno vrečko, izogibanje plastični embalaži, hoja namesto vožnje z avtomobilom … ), druge pogosto izzivajo zgražanje.

Kot pripadniki neke družbe smo naučeni, da so določena ravnanja v redu, spet druga pa vzbujajo neodobravanje ali celo gnus. Ne, da je z večino teh ravnanj kaj narobe, enostavno pač niso v skladu s tem, kar nas družba uči, da moramo oziroma ne smemo početi. Pri sebi sem opazila pet navad, ob katerih se ljudje okrog mene običajno malo primejo za glavo:

Po tleh pobiram elastike za lase. 

Fuj, ne? No ja, meni se ne zdi. Vsako elastiko pred uporabo dobro operem – ponavadi več najdenk skupaj zavežem v nogavico, ki jo dam v pralni stroj k drugemu perilu. Večina ljudi, ki izgubljajo elastike, ima verjetno čisto v redu osebno higieno, pa tudi posledice ležanja na tleh pranje kar dobro odstrani.

Ne perem oblačil po vsakem nošenju.

Kolikokrat vržemo v pranje kos oblačila, ki smo ga enkrat oblekli, čeprav nima nobenega vonja, niti vidnih madežev? Meni čisto ustreza, če majčke oblečem dvakrat ali trikrat, preden jih operem, hlače pa še manj pogosto. Pranje obrablja oblačila in povzroči, da se hitreje uničijo, poleg tega pa porablja energijo. Po potrebi svoja oblačila namesto pranja osvežim z doma narejenim sprejem iz vodke in olja čajevca.

Zakaj bi morali oblačila prati manj pogosto (+ recept za deo sprej za oblačila)

Jem hrano čez rok. 

Ne sekiram se preveč za roke uporabe, ker je verjetnost, da bi se živilo pokvarilo ravno v tistem trenutku, ko na dan, zapisan na embalaži, ura odbije polnoč, zelo majhna. Namesto tega se raje zanašam na svoja čutila, ko preverjam, ali je hrana še v redu za zaužitje: Najprej jo pogledam, če je videti v redu, povoham in na koncu še poskusim. Če živilo prestane vse tri teste, zelo verjetno ni pokvarjeno. Osebno nisem imela še nikoli nobenih težav (trkam na les). Seveda, če je hrana gnila, plesniva, če smrdi ali ima okus po kislem, pa ga ne bi smela imeti, jo še vseeno raje zavržem, ker je zdravje pač pomembnejše od vsega. Predvsem se trudim, da vedno kupim samo toliko, kot zagotovo vem, da bom pojedla še pravi čas. 

6 korakov do zero waste življenja, ki jih lahko naredi vsak

Šivam nogavice.

Ta morda ni toliko ogabna kot pač samo čudna. Vsaj tako mi pravijo. 😀 Ampak ja, kljub izredno nizki ceni nogavic in oblačil nasploh se mi še vedno zdi prav, da popravimo, kar lahko, namesto, da predmet kar takoj vržemo v smeti. Popraviš lahko tudi razvlečene rokave puloverja, luknjico, ki jo je v tvojo najljubšo majico naredil molj, odpadel gumb na plašču … 

Gledam po smetnjakih.

Nikoli še nisem dejansko brskala po smetnjaku, sem pa že vzela stvari, ki so se jih drugi namenili vreči stran. Moja najnovejša takšna pridobitev je stojalo za sušenje perila, ki sva ga z mami našli naslonjenega na kontejner, ko sva en večer sprehajali psa. Pred parimi leti pa sem bila zunaj, ko se je ulilo in sem doma pozabila dežnik. Uganeš, kaj sem zagledala v bližnjem kontejnerju? Ja, še čisto lep dežnik, ki me je potem spremljal še kar nekaj časa, preden se mu je zlomilo ogrodje in sem ga predelala v pralne ščitnike perila. 

Nič sramotnega ni v tem, da zase vzameš nekaj, kar želi nekdo zavreči. Planet je že tako zasut z vsemi mogočimi, še uporabnimi stvarmi, ki so se jih ljudje enostavno naveličali. Glej le, kot sem zapisala že pri elastikah, da vsako takšno stvar pred uporabo res dobro opereš.

Imaš tudi ti kakšno okolju prijazno navado, zaradi katere te družina ali prijatelji čudno gledajo? Zaupaj nam na Facebooku ali Instagramu. 

“Zero waste” izdelki, ki jih ne uporabljam

Odkar se je okoljevarstvo premaknilo z obrobja v naš vsakdan, izraz “zero waste” pa je dnevno na ustih vsakega politika in self respecting medija, je, razumljivo, noro narasla tudi ponudba pripomočkov za življenje brez odpadkov. 

To dejstvo me izredno veseli, saj to pomeni, da danes lahko že skoraj brez težav najdemo ekološke alternative vsakdanjim izdelkom – ravno zadnjič me je razveselila novica, da so v moji najljubši low waste trgovini dobili wc papir brez plastične embalaže. That being said, obstajajo neplastični, okolju prijazni izdelki, ki pri meni niso našli svojega mesta.

5 začetniških napak, ki jih delajo zero wasterji

 

Kovinske slamice.

To je bil eden mojih prvih zero waste nakupov. Pojavljale so se povsod in itak sem sama sebe prepričala, da jih nujno potrebujem. Ker tudi prej nisem veliko uporabljala slamic, mi res ni jasno, zakaj sem si jih takooo zelooo želela. So pa seveda odlična rešitev za tiste, ki slamico potrebujejo za pitje. 

Uprimo se prepovedi plastičnih slamic?

Kaj uporabljam namesto njih? Ničesar. Imam srečo, da sem zdrava in lahko pijem brez pripomočkov.

Fensi steklen kozarec.

Par dni po tem, ko sem se odločila, da se bom zavestno trudila za čistejše okolje, sem vkorakala v Kik (vidi ti to ironijo!) in zagledala steklene kozarce v obliki lobanj s pokrovi z luknjo za slamico. Skoraj sem dol padla in takoj kupila enega sebi in enega Juretu. Danes eden čepi v škatli, drugi pa na balkonu, kjer ga je Jure pustil po tem, ko je z njegovo pomočjo iz sobe rešil pajka. Ko se bova preselila, tadva kozarca sicer vidim v uporabi za pitje, definitivno pa ju ne bi pogrešala, če ju ne bi bilo. Hmm … mogoče pa v njiju posadim kako rastlino. 

Kaj uporabljam namesto njega? Doma navadne kozarce, za na pot pa kovinsko flaško.

Pralne blazinice za odstranjevanje ličil.

Te sem dobila v preizkus. Z njimi ni čisto nič narobe in za nekoga, ki uporablja ličila, so gotovo super način za izogibanje odpadkom. Je pa misel, da se bom nekoč spet začela ličit, verjetno ravno tako neverjetna kot tista spodaj v zvezi s kavo.

Kaj uporabljam namesto njih? Obraz si umijem z vodo in milom in ga popivnam z brisačo.

Lonček za kavo.

Ko sem hodila na faks, bi mi tak lonček prišel zelo prav. In tudi po faksu sem se še nekaj časa slepila, da bom nekoč ena tistih uber bizi on the go superžensk (hahahaha … ne), zato se mi je zdel lonček za kavo nuja. Moj je izdelan iz bambusa in kavčuka, ampak v vsej svoji biorazgradljivosti večino časa čepi v omari.

Kaj uporabljam namesto njega? Navaden keramičen lonček. Kave se poskušam izogibati, kar je, sploh, ko delam pozno v noč, naslednji dan težka naloga. Ko si jo, si jo skuham v pisarni in natočim v keramično šalčko, bambusov lonček, ki ima pokrov, ki odlično tesni, pa občasno uporabim kot mini kantico za bio odpadke. 

Pralni vložki.

Tudi vložke sem dobila v preizkus. Super so, ker so v primerjavi z vložki za enkratno uporabo cenejši (ne na kos, na cikel). A vseeno pri meni niso našli svojega mesta.

Pralni vložki Racman na preizkušnji | Zakaj so pralni vložki boljši od navadnih

Kaj uporabljam namesto njih? Menstrualno skodelico (Lunette, če smo natančni). Vložkov že od nekdaj ne uporabljam prav rada in čeprav so pralni vložki iz blaga v vseh pogledih boljši od tistih za enkratno uporabo, ostajam zvesta skodelici, ker mi pač ta enostavno bolj ustreza.

Ne glede na to, da meni osebno ne pridejo prav, pralne vložke kot ekološko in cenovno ugodno alternativo izdelkom za enkratno uporabo zagotovo priporočam vsem, ki jim skodelica iz takšnih in drugačnih razlogov ne sede oziroma želijo poleg skodelice še nekaj ekstra zaščite.

Menstrualna skodelica | Moje izkušnje

Žvilc.

Skoraj vsi eko Youtuberji imajo vsaj en spork – še eden od izdelkov, za katerega sem samo sebe prepričala, da mi bo nekoč prišel prav. Moj lušten diy žvilc iz kokosove lupine mi je prinesel veliko veselja, ko sem ga delala, zdaj pa, tako kot vsi našteti izdelki, čepi v predalu. Mislim, da sem ga uporabila ravno enkrat.

Lesen pribor.

Isto kot žvilc – skoraj vsi low waste Youtuberji, ki jih spremljam, imajo kao potovalni set lesenega pribora. In tudi jaz sem sama sebe (kot zdaj že vemo, da znam) prepričala, da ga nujno rabim. Moj sicer ni nič posebnega, je ena tistih piknik variant za enkratno uporabo, ki sem jo domov prinesla z ljubljanske tržnice. 

Piknik brez odpadkov in krožniki, ki jih lahko poješ

Kaj uporabljam namesto pribora in žvilca: Da bom poštena, ni, da tega nikoli ne bi uporabljala. Včasih ju vržem v torbo, ko si za v službo spakiram malico, ki je ne moreš pojest z rokami (včasih uporabim razgradljiv pribor za piknik, kar mi pač prej pride pod roko). Ampak bi lahko namesto tega čisto brez problema vzela pribor iz kuhinjskega predala. Tako da prav potovalnega pribora gotovo ne bi pogrešala, če ga ne bi imela.

Bee’s wrap.

Tega sem dobila pri Ekologih brez meja na srečanju eko blogerk par let nazaj. Izdelan je iz čebeljega voska, kar pomeni, da ni veganski, ampak imam ga še iz mojih predveganskih časov, zato bi ga seveda uporabila do konca, če bi mi prišel kaj prav. Danes se dobi različice iz veganskih voskov, po katerih pa vseeno nimam potrebe. 

Kaj uporabljam namesto njega? Malico si spakiram v lunchbox, če je kaj takega, kar bi se lahko polilo, pa v steklen kozarec s pokrovom.

Še enkrat, ti izdelki se mi ne zdijo slabi, so pa, vsaj zame, nepotrebni. Česa pa ti ne uporabljaš, čeprav bi kot ‘zerowaster/ka’ moral/a? 

Uprimo se prepovedi plastičnih slamic?


Hkrati z novicami, da so določena mesta po svetu začela prepovedovati plastične slamice, so po spletu zaokrožili tudi zapisi, katerih avtorji prosijo javnost, naj teh prepovedi ne podpre. Kot razlog so navedli sebe in druge posameznike, ki zaradi različnih telesnih omejitev slamico nujno potrebujejo za pitje. Preberi več “Uprimo se prepovedi plastičnih slamic?”

Plant tour

Če bi mi kdo rekel, da bom enkrat imela doma mini džunglo, ne bi nikoli verjela. Veš, tisti ljudje, ki jim še kaktus crkne? No, to sem bila jaz. Na okenski polici so se mi žalostno sušili trije netreski, Jure pa je na vsak navdušen vzklik, da “mam novo rožico,” odgovoril z “boga rožica”.

Danes je moja soba precej bolj zelena in komaj čakam, da bom imela svoje stanovanje, da ga napolnim z listki, potaknjenci in “ornk” košatimi rastlinami. Preberi več “Plant tour”

No spend 365 | Prvi mesec je za mano (uspehi, fejli in tisto vmes)

Si kdaj razmišljal oziroma razmišljala, da ne bi zapravljal/a, razen, če bi bilo nujno potrebno? Kako dolgo, misliš, bi ti to uspevalo? En dan, en teden, mesec … ENO LETO? Točno to je moj cilj od letošnjega do naslednjega julija.

Preden sem začela z izzivom, sem si postavila nekaj pravil, svojo odločitev sporočila širnemu svetu in šla še na zadnjo žurko (to zadnje je bilo sicer povsem naključno). Potem sem zaprla denarnico.

Že po enem mesecu sta postali očitni dve stvari. Preberi več “No spend 365 | Prvi mesec je za mano (uspehi, fejli in tisto vmes)”

Zakaj je izmenjava zakon? | + vabilo na dve menjalnici v Trbovljah

Predmete, ki jih potrebuješ, lahko dobiš na več različnih načinov. Prvi je, da greš ponje v trgovino. Drugi je, da obiščeš prodajalno ali spletno stran z rabljenimi predmeti. Tretji način je, da te predmete izmenjaš na izmenjevalnici. Danes ti bom predstavila prednosti slednjih in nekaj nasvetov, kako poskrbeti, da bo izmenjava uspešna. Preberi več “Zakaj je izmenjava zakon? | + vabilo na dve menjalnici v Trbovljah”

No spend 365 | Pravila igre

S prvim dnem julija sem začela svoje leto brez zapravljanja. Danes bom zapisala nekaj logističnih zadev glede tega izziva, recimo, kaj je pravzaprav njegov namen in kako bo vse skupaj potekalo.

Že skoraj dve leti se trudim živeti s čimmanjšim negativnim vplivom na okolje (če lahko imam kakršenkoli pozitiven vpliv, I’m all in!), kar avtomatsko pomeni, da tudi manj kupujem. Manj nakupov = manj odpadkov. Vseeno pa še nisem povsem zadovoljna s tem, kje sem s svojimi potrošniškimi navadami. Preberi več “No spend 365 | Pravila igre”

100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 3. del

Pred teboj je že tretja objava v seriji okolju prijaznega varčevanja. Tule sta povezavi do prve in druge objave.

Kako torej še lahko živiš okolju prijazno in hkrati prihraniš?

1. Nehaj si barvati lase. Grda barva las ne obstaja, prav tako ne barva za lase, ki bi bila okolju prijazna in poceni. Preberi več “100 OKOLJU PRIJAZNIH NASVETOV ZA VARČEVANJE | 3. del”