December je odlična priložnost za dobra dejanja.
Obožujem praznike. Zlagala bi se, če bi rekla, da me ne osrečujejo darilca, vendar se ne veselim samo daril. Praznično vzdušje, okraševanje, smrekica, sneg (ki ga sicer še čakamo) … 🙂 Žal pa vsi tega prazničnega vzdušja decembra niso deležni. Tem lahko priskočimo na pomoč. Letos sem se med prazniki posvetila dvema dobrodelnima ciljema.
Božiček za en dan
Namen akcije je z darilom pričarati nasmeške na obraze socialno ogroženih otrok. A tu je darilo mnogo več kot to. Je zagotovilo, da ti otroci niso sami. Je upanje, da bo nekoč bolje.
Božički za en dan darila podarjamo v škatlah za čevlje. V moji škatli so ročno izdelana darilca (lesena škatlica za nakit, elastike za lase oz. zapestnice, izdelane iz starih navadnih elastik, pokvačkanih in z našitimi koraldami, kvačkana torbica in šal, ura z ročno izdelanim paščkom), brezhibno ohranjena darilca iz druge roke (par uhanov, broška, medo, knjiga, milo, ki sem ga dobila, a nikoli uporabila) in kupljena darilca (pulover, rokavice, čokolada). Vse, za kar sem predvidevala, da bi bila sedemletna punčka tega vesela.
Pri polnjenju škatle sem se trudila, da bi bilo vse čimbolj okolju prijazno in brez odpadkov. Ni mi uspelo v takšni meri, kot bi si želela, a mislim, da sem naredila vse, kar sem lahko. Pri nakupu puloverja in rokavic sem zraven dobila plastiko v obliki etiket, pa seveda račune pri vsem, kar sem tako ali drugače kupila. Material, porabljen za ročna dela, pa je še iz časa, preden sem postala zerowasterka.
Ker sem toliko stvari izdelala sama ali jih kupila iz druge roke, strošek ni bil pretiran – okrog 15 evrov. V čim večji meri sem poskušala upoštevati priporočila, objavljena na spletni strani projekta. Če bi drugo leto sodelovali, se kar prijavite. Organizatorji so veseli pomoči 🙂
Igračke za kužke Zavoda Pit
Naše pomoči pa ne potrebujejo samo ljudje. Zavodu Pit sem že nekaj let nazaj obljubila, da bom naredila nekaj za njihove varovance – brezdomne kužke. Do letos mi ni uspelo, pred kratkim pa sem se le spravila in obnovila svoje znanje spletanja scoobydoojev, tokrat sicer s starimi majicami.
Čez, čez, čez, čez in spodaj in iz strganih, neuporabnih majic nastane igračka, s katero se bo z veseljem poigral marsikateri kuža. In kar igračkam daje dodatno vrednost? Vsaj delček majic sem rešila pred smetmi.
Biti zero waste ne pomeni biti sebičen. Vedno se da najti način, kako lahko pomagamo tistim, ki v življenju nimajo takšne sreče kot mi.