Že kar nekaj časa nazaj sem odkrila ljubezen do sobnih rastlin. <3
Odkar sva se z Juretom preselila na svoje, se je moja zbirka nekoliko povečala. Sicer je število mojih rastlinc precej manjše od tistih hardkor plant mommies, s katerimi si v določeni fb skupini izmenjujemo mnenja in izkušnje, ampak meni in kvadraturi mojega stanovanja povsem ustreza.
Žal pa mi ni ustrezala barva lončkov, v katerih nekatere rastline stanujejo. Saj veš, kako je; nekatere dobiš v dar, druge pridejo skupaj z rastlino … Za človeka, ki je zelo tečen glede barvne sheme prostora, so bili nekateri lončki prav boleči za oči.
Seveda pa nisem tip človeka, ki bi karkoli vrgel stran in kupil novo samo zato, ker je stara stvar grda. Zato sem pač trpela (čeprav ne zares) ob ne tako zelo estetskih lončkih in vsake toliko malo zbirala ideje, kako bi jih predelala v nekaj bolj sprejemljivega.
Moka + barva
Na tehniko barvanja, za katero sem se na koncu odločila, sem naletela čisto po naključju. Odkar sem v novem stanovanju, veliko spremljam Youtuberje, ki se ukvarjajo z DIY dekorjem in sanjarim, kako bi izpeljala kakšne njihove projekte na bolj okolju prijazen način.
Všeč so mi naravni materiali in njihov videz. Tehnika, ki sem jo uporabila, da lončkom zanimivo teksturo, ki spominja na glinene izdelke. In nisem mogla verjeti, kako zelo enostavno je.
Potrebuješ samo dve sestavini: barvo in … moko. Ja, moko. Uporabila sem akrilno barvo, ki sem jo že imela doma, če pa kupuješ nove barve, pa malo pobrskaj za kakšnimi bolj okolju prijaznimi alternativami. Pobarvala sem dva keramična lončka in enega kovinskega. Mogoče se bom kdaj lotila še stekla, sem prepričana, da bi se ravno tako obneslo.
Priporočam, da barvo mešaš v majhnih količinah. Dodati moraš ravno toliko moke, da lahko barvo s čopičem še naneseš na lonček – če dodaš preveč moke, bo nastalo “testo”, s katerim se ne bo dalo nič delat. Priporočam večji čopič.
Barva bo zelo gosta in nova tekstura bo vidna takoj. Če bo po prvem nanosu še vidna prvotna barva lončka, počakaj, da se nova barva dobro posuši, in nanesi še eno plast (oz. kolikor jih bo pač še treba) – jaz sem dala dve, ponekod tri. Suši se približno pol ure, ampak vedno lahko narahlo potipaš, če je že. Priporočam, da pobarvaš tudi vsaj zgornjo polovico notranjosti lončka, ker tako lepše izgleda.
Kombinacija moke in akrilne barve je precej obstojna. Ko sem v znanstvene namene poskušala spraskat en košček, sem se morala precej potrudit. Ampak, če z lončkom ravnaš normalno, ti bo dolgo služil. Edino mogoče ga jaz ne bi zelo močila po zunanjosti.
Jaz sem imela doma samo belo barvo, zato sem uporabila kar to, zelo lepo bi se pa najbrž obnesla tudi kombinacija oranžne in rjave barve za “terakota” efekt.
V videih, ki sem ju gledala (ne najdem ju več, ampak sem skoraj prepričana, da sta bila od The Sorry Girls in XO, Macenna), je bil sicer teksturni efekt dosežen s sodo bikarbono in ne z moko, ampak sem se zadnji trenutek spomnila, da sode nimam. Se pa tudi moka super obnese, kot je vidno na fotkah.
Kavni “stain”
Pred parimi meseci sem si kupila čudovito begonijo, ki je bila posajena v lila kovinskem lončku z lesenimi nogicami. Begonije žal ni več med nami, ostal pa je lonček, katerega barva se ni preveč ujemala z mojo dnevno sobo. Večino lončkov imam v beli oziroma terakota barvi, hotela pa sem tudi še kakšnega črnega. Sam lonček sem pač pobarvala s črno barvo, nič posebnega, sem pa potem ugotovila, da so nogice presvetle. Ker je šlo za “surov”, neobdelan les, ga je bilo precej enostavno potemniti s kavo.
Za kavni “stain” (mimogrede, sploh obstaja slovenska beseda za to?) potrebuješ malo vode, približno za dva centimetra v veliki kavni skodelici, in zvrhano malo žličko kave. Skuhaj v džezvi kot običajno. Ko se kavna barva malo ohladi, jo lahko na les začneš nanašat s krpo. Namočiš krpo v barvo in z njo obrišeš les. Naneseš večkrat, da dosežeš želen odtenek, vmes pa se mora les dobro posušiti, kar traja par minutk.
Moram reči, da sem nad končnim učinkom kar presenečena, še posebej, ko gledam fotke prej in potem. Ne vem točno, kolikokrat sem nanesla barvo, ampak je moralo biti nekje med pet in desetkrat. Kot sem omenila, je bil moj lonček prvotno lila barve, ampak sem ga pozabila fotografirati in mi je potem članica zgoraj omenjene fb skupine prijazno poslala svojo fotko, zato je ta na fotki “prej” zelen. Rob lončka in zakovice, ki držijo skupaj nogice in lonček, sem pobarvala z zlatim alkoholcem.
Kaj praviš? Meni sta obe tehniki zelo všeč in ju bom gotovo uporabila še pri kakšnem projektu. Za planet je izjemno pomembno, da stvari ne zavržemo, ampak jim tako ali drugače podarimo novo življenje.
