lazanja

Odgovori na najpogostejše argumente proti veganstvu, drugič

Pred časom sem zapisala odgovore na najpogostejše argumente oz. vprašanja o veganstvu, ki jih zasledim na socialnih omrežjih in v pogovorih z nevegani. Seveda je teh argumentov malo morje in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se jih bo nabralo za še eno objavo. Ta čas je prišel (đizs, kot novinarka se včasih zgražam sama nad sabo in nad svojo nesposobnostjo pisanja pametnih uvodov); spodaj predstavljam novih osem argumentov/vprašanj in odgovorov nanje.

Veganstvo – moja izkušnja | Odgovori na najpogostejše argumente proti veganstvu

Če vegani tako sovražite meso, zakaj potem delate veganske izdelke, ki fejkajo neveganske?

Vegani, ki jih poznam (tudi jaz med njimi) so vegani zato, ker ne želijo povzročati smrti in trpljenja, ne zato, ker jim okus mesa in drugih živalskih produktov ne bi bil všeč. Veganski nadomestki torej zato, da lahko še naprej uživamo (vsaj deloma) v tistem, kar smo radi jedli, preden smo se zavedli, da s takim načinom prehranjevanja podpiramo kruto ravnanje z živimi bitji. Pa seveda tudi olajšajo tranzicijo nekomu, ki želi biti vegan zaradi prepričanja, pa ne najde idej za pripravo veganskih jedi.

Če tako sovražite meso, zakaj poimenujete veganske izdelke po neveganskih?

Če se nekaj pripravi in uživa na podoben način kot mesna različica, potem temu pač zaradi enostavnejše komunikacije rečem ajdov tatarc namesto “zelenjavni namaz iz ajde, ki se pripravi na podoben način kot tatarc, samo brez mesa, in tudi ješ ga kot tatarca – tako, da ga namažeš na popečen toast, spodaj pa rastlinski namaz, ki je po konsistentnci, barvi in okusu podoben putru, samo, da ni puter.” Itak vsi vemo, za kaj v resnici gre. 🙂 Enako pri salamah, hrenovkah, sirih in podobno. Okus seveda ni isti (enkrat boljši približek, drugič slabši), se pa vseeno pripravi in poje na podoben način kot original različica.

Še en zanimiv argument sem zadnjič zasledila, na katerega prej sploh nisem pomislila, in sicer nostalgija –> Ljudje hrano povezujemo s čustvi in spomini in zato na primer v veganskem tatarcu uživamo bolj kot v ajdovem namazu (čeprav gre za isto stvar), ker nam beseda tatarc prikliče prijetne občutke, povezane z njegovim uživanjem.

Tatarc | zero waste, vegansko

“Kaj je narobe z mlekom? Kravo je ja treba pomolzt, drugače jo boli …”

Krave so sesalci, tako kot mi, in za sesalce je značilno, da samice mladiče hranijo z mlekom, ki ga proizvajajo za ta namen in samo v tem času. V tem krava ni nič drugačna od človeka. To torej pomeni, da mora imeti krava najprej mladiča, do česar v industriji pride z umetno osemenitvijo. Mladiča nato odvzamejo in ga v večini primerov hranijo z nadomestki, mleko pa izmolzejo za prodajo. Če je mladič ženskega spola, jo čaka ista usoda kot njeno mamo. Torej osemenitev za osemenitvijo, odvzem mladiča in molža in končno zakol. Mladiče moškega spola pa že takoj ubijejo, ker niso “koristni”.

“Kaj pa jajca? Zakaj je sporno, če poješ kurjo menstruacijo?”

Res je; kokoši nesejo jajca, če jih kdo poje ali pa ne. Problem je med drugim v tem, da kokoši enkrat nehajo nesti jajca in takrat žalostno končajo v kakšnem prehranskem izdelku. Tako da s tem, da kupujemo jajca, še vedno finančno podpiramo ubijanje.

“Kaj pa tisti otrok, ki je umrl od veganske hrane?”

Predvidevam, da imaš v mislih katerega od teh dveh tragičnih primerov: KLIK in KLIK. V obeh primerih pa gre za zavajajoče poročanje in clickbait. V prvem primeru iz leta 2017 sta starša svojega dojenčka, ki je umrl pri sedmih mesecih, hranila z rastlinskim mlekom, izdelanim iz, kot poroča članek, “hrasta*, ajde, riža in kvinoje.” V drugem primeru iz leta 2019 pa je več kot leto dni stara deklica, ki je na srečo preživela, uživala večinoma materino mleko, rjavi riž in krompir.

* (predvidevam, da gre za tipkarsko napako in bi moralo pisati oves – oat namesto hrast – oak)

Zgoraj omenjena primera nimata dosti veze z veganstvom, četudi sta bila starša morda vegana. Opisani dieti otrok sta približno toliko reprezentativni za vegansko prehrano, kot je dieta izključno dunajcev, japk in mleka reprezentativna za vsejedsko prehrano. Ne moremo trditi, da sta imela otroka zdravstvene težave zaradi pomanjkanja živil živalskega izvora, ker nista dobivala niti vseh hranilnih snovi, ki jih je mogoče dobiti z rastlinsko prehrano. Gre zgolj za pomanjkljivo prehrano, ki otrokoma ni zagotavljala vseh hranil, ki sta jih potrebovala. Tudi, če bi otrok jedel samo sir in jabolka, bi sčasoma umrl. Tudi, če bi jedel samo klobase, bi sčasoma umrl. Če pa bi starši zgoraj omenjena otroka hranili z uravnoteženo vegansko prehrano, odsotnost živalskih produktov ne bi imela negativnih vplivov na njuno zdravje. V članku iz leta 2017 je izjava dr. Lucy Chambers iz British Nutritional Foundation, ki pravi, da je veganska prehrana pri otroku povsem zdrava, če je le uravnotežena in če starši vedo, kaj delajo.

Namaz iz jajčevcev | Veganski prigrizek

“Kako veš, da je nekdo vegan?” in podobne fore.

Razčistimo kar takoj: nisem brez smisla za humor. Mogoče je zanič, na trenutke hudo neprimeren, ker me gobec prehiteva, ampak je prisoten. Ni, da se ne bi znala delat norca sama iz sebe. Nisem občutljiva na šale na svoj račun. Ne maram pa, da se delamo norca iz situacije, katere posledica je toliko nepotrebne bolečine in smrti.

Enkrat mi je en vegan težil. → Vegani so slabi ljudje. → Jaz nikoli ne bom vegan.

Ne maram poštarjev, ker mi je enkrat eden polomil paket. Vsi moški so svinje, ker me je bivši prevaral. Vsa današnja mladina je pokvarjena, ker mi je sosedov mulc razbil šipo na avtu.

A veš, kaj mislim? S takim posploševanjem ne pridemo prav daleč. V vsaki skupini ljudi se najdejo takšni, ki ne znajo komunicirati, ki niso prijazni, ki mislijo, da so boljši od drugih … Seveda vegani nismo nobena izjema. In prosim, ne iz dejanj ene osebe delati zaključkov o celi skupini, ker seveda nismo vsi isti. Jaz, recimo, se trudim, da na vsak komentar, tudi, če gre za provokacijo, odgovorim mirno, z dejstvi in konkretnimi argumenti. Včasih imam slab dan in odgovarjam bolj na grobo, na “šrf”, kot rečemo v Zasavju, se pa gotovo trudim, ker ne verjamem v obtoževanje, žaljenje in podobno.

Sicer pa: če ti grejo na živce vegani, ki svoje prepričanje širijo skozi žalitve in agresijo, te lepo vabim, da si boljša/boljši od njih – da postaneš vegan, ki besedo o ljubezni in sočutju širi skozi ljubezen in sočutje.

“Skrbi raje za ljudi.”

Pa … saj tudi ljudi ne jem??

Ne, šalo na stran: Od kod ideja, da se veganstvo in humanitarnost izključujeta? Še vedno lahko, na primer, pomagam stari gospe nest nakupljeno do doma, zavežem betežnemu gospodu čevelj sredi parka, doniram dohodnino nekemu dobrodelnemu društvu, pošljem sms za bolne otroke, na grob namesto sveče nesem zastavico akcije Manj svečk za manj grobov, napolnim škatlo za Božička za en dan, brezdomcu kupim malico … In zraven pač ne jem živalskih izdelkov. Ni treba, da kot vegan postaneš tudi veganski aktivist. Seveda je dobrodošlo, nikakor pa ni nujno. Lahko ob neuživanju živalskih izdelkov svojo aktivistično energijo usmeriš kam drugam. Vemo, da je to na več področjih še kako potrebno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.