Tistim, ki govorijo, da je zero waste bulšit, “zero wasterji” pa nakladači, preseratorji in željni pozornosti

Od kod izvirajo vsi grdi komentarji? Od kod pridejo? Kdo je oseba, ki najbrž v svojem vsakdanjem življenju ni konfliktna, ko pa sede za tipkovnico, ji izpod prstov izteka tak gnev, da samo gledaš in se čudiš? Zakaj se takšne stvari sploh dogajajo? To in podobne stvari se sprašujem zadnje dni, po tem, ko se je na fb strani Dela pojavil članek z naslovom Sabina Čarman po nakupih nikoli ne gre brez svojih posodic.

Sabino poznam, spoznali sva se na začetku moje (in mislim, da tudi njene) zero waste poti. Je topla, simpatična, skromna in mislim, da si nikakor ni zaslužila vseh zlobnih komentarjev, ki se pojavljajo pod omenjenim prispevkom.

Prispevek je bil, kot sem ga jaz razumela, namenjen ozaveščanju bralcev Dela, kakšne so opcije za bolj okolju prijazno življenje. Vendar imam občutek, da ga je veliko ljudi vzelo kot obsojanje in so se temu “primerno” tudi odzvali. 

Naj se razume: nekateri lahko iz svojega življenja izločijo 99% plastične embalaže, se vsak dan peš odpravijo na tržnico in nosijo samo oblačila iz bio bombaža. Nekateri pač ne.

“En sam človek ne more ničesar spremenit!”

Pa nihče nikogar ne obsoja; službe so naporne, denarja malo, trgovin, kjer se da nakupovati s svojo embalažo, čisto premalo (ampak se izboljšuje!), javni prevoz je večinoma daleč od učinkovitega … Ne smemo pa pozabiti niti tega, da so tudi tisti, ki danes živijo ekološko, kot se le da, do tega prišli postopoma in da je bila tudi njihova pot polna zmag in tudi porazov. Ker smo vsi samo ljudje.

Greta kot katalizator za nesoglasja

Sovraštvo kot obrambni mehanizem

V sledečih vrsticah je zapisano nekaj, kar verjetno marsikomu ne bo všeč. Ampak izhaja tudi iz moje osebne izkušnje, tako na strani tistega, ki zliva gnojnico na drugega, kot na strani tistega, na katerega se gnojnica zliva (primer: komentarji v naslovni fotografiji). Zato si upam trditi, da nekaj resnice gotovo je v tem in da se bo v napisanem prepoznal skoraj vsak: 

Ko vidimo nekoga, ki počne nekaj, za kar podzavestno čutimo, da bi morali tudi mi, se v nas sproži obrambni mehanizem. Sprožijo se nam občutki jeze, ogorčenja, želja, da bi tako osebo zatrli, se ji posmehovali, ji nekako “pokazali svoje” …

Vzorci, po katerih živimo že več let/desetletij, so trdno zasidrani v nas in jih je izredno težko presekati. Lažje, kot si priznati, da moramo nekaj spremeniti, je sam pri sebi diskreditirati tistega, ki dela nekaj, kar si želimo tudi mi, pa mogoče še nismo pripravljeni spremeniti svojih ustaljenih navad. In od tu, po mojem mnenju, izhajajo vsi zasmehujoči komentarji pod objavami o veganstvu, varovanju okolja …

Takšna je naša narava.

Vsi ti občutki so čisto človeški. Tako se pač odzivamo, tako smo narejeni. Ampak polovica tega, da spremenimo svoje razmišljanje, je že to, da se tega zavemo. Drugi pomemben korak je, da se v trenutku, ko nas preplavijo ta čustva, držimo stran od tipkovnice. Da globoko vdihnemo, da se vprašamo, ali ni vsa ta jeza mogoče odraz nečesa v nas. Nismo slabi ljudje, če nismo popolni. Ne glede na to, da nas ravno v to poskuša družba prepričati vsak dan. Čisto ok je, če se takšnih velikih, življenjskih sprememb lotimo počasi, postopoma. In lažje nam bo, če si ljudi, ki so se s temi rečmi borili pred nami, vzamemo za zgled.

Nihče od vas ne zahteva, da čez noč obrnete svoje življenje na glavo. Ampak najmanj, kar lahko vsi res zagotovo naredimo, pa je, da ne dajemo v nič ljudi, ki se trudijo navkljub vsemu spremeniti svet na bolje. Pozitiven komentar na Facebooku vzame ravno toliko časa kot negativen. Šeranje objave še manj. Zlivanje gnojnice pač ne koristi nikomur. Tisti, ki se borijo(mo) za čistejše okolje, se v bistvu borijo za vse nas. Ne, da bi izpadli boljši od ostalih. Ampak, da bi lahko vsi (tudi tisti, ki pljuvajo in žalijo) čimdlje uživali v čudoviti naravi, čistem zraku in neonesnaženih vodah, ki jih zaenkrat še ponuja Zemlja. Tudi, če pri tem niso oz. nismo popolni. Meni se zdi ta cilj zelo plemenit, kaj pa vam?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.