Zakaj se boriti za okolje?

Tale stran je zadnji mesec, dva nekoliko samevala. Vem. Spremembe v življenju, pomanjkanje motivacije … Take stvari, pač. Se pa danes, na zadnji dan starega leta, javljam z eno za razmislek. In sicer: Zakaj se sploh boriti za čisto okolje?

To vprašanje sem si včasih precej pogosto postavljala in, priznam, kdaj pa kdaj si ga zastavim še danes. Predvsem takrat, ko mi zadiši tisti veganski jogurt v Hoferju, v zadnjih tednih pa tudi tedaj, ko z glavo, prepolno drugih stvari, poskušam razmišljati o tem, kje najti koristna in okolju prijazna božična darila.

Disclaimer: Zgoraj omenjeni primer je sicer predvsem posledica moje neorganiziranosti – ko si vzamem čas, vedno stuhtam kakšno luštno darilo, ki ni okolju škodljivo in se ga prejemnik res razveseli. Si pa predstavljam, da se takšna in drugačna vprašanja marsikomu vrtijo po glavi. In se temu niti ne čudim.

Ko berem, gledam in poslušam o okoljevarstvu in okolju nasploh, vedno dobim občutek, da gre za entiteto, ki je povsem ločena od nas in k varovanju katere nas zavezuje zgolj in samo dobrota v našem srcu (in sem ter tja krivda, ki jo vzbujajo zapisi na blogih, kot je moj). Občutek imam, kot da smo vsi, ki se borimo za čisto okolje, dojeti kot tiste TV reklame, v katerih ljudi prosijo, naj prispevajo kak evro za afriške otroke, od katerih ne bomo imeli nikoli nič drugega kot zadovoljstvo, da smo nekje nekomu pomagali. Pa v resnici niti približno ni tako.

Če smo se pred 10 leti še lahko slepili, da škoda, ki jo povzročamo okolju, ni tako huda, da prepotentni mediji napihujejo informacije in če smo lahko še pred petimi leti ob gledanju novic zamahnili z roko, češ eh, to se dogaja samo tam nekje, pri nas tega ni, to zdaj ni več mogoče. Saj se spomnimo, ne, da je na našo obalo maja letos naplavilo celo goro smeti? Vemo, da je mikroplastika, ki jo vsakodnevno požirajo naši odtoki, že našla pot na naše krožnike? Da v sežigalnicah odpadkov nastajajo strupeni plini, ki nas dobesedno zastrupljajo? Da ne omenjam škode, ki jo ima naše početje na živalski in rastlinski svet okrog nas in da s tem, ko škodimo ekosistemu, spet škodimo sami sebi.

Že mi, ki živimo danes, lahko občutimo negativne posledice našega neodgovornega ravnanja. Kaj šele bo – saj smo slišali napovedi za prihodnost. Če bomo tako brezbrižno nadaljevali, se lahko zgodi, da naši pravnuki (ali celo že vnuki) ne bodo imeli pitne vode, neonesnaženega zraka in gozdov, po katerih bi se sprehajali, brez da bi jim pod nogami škrtali dokazi, kako nemarno smo njihovi predniki ravnali z okoljem. Si res želimo tega?

Zato, prosim, dajmo razmislit, kako lahko svet ohranimo čist za nas in za tiste, ki še prihajajo. Ker to, kako ravnamo z okoljem, bo v prihodnosti še kako vplivalo na nas. Še posebej tisti, ki imate otroke, nosite tudi veliko odgovornost – pustiti otrokom planet, kjer se bodo lahko igrali in dihali čist zrak ter jih naučiti, da bodo tudi oni znali spoštovati in varovati življenjsko okolje za prihodnje generacije. Ker konec koncev res gre za vse nas.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.