Danes je prvi julij. Dan, ko začenjam svoje NO SPEND leto.

Že približno dve leti aktivno delam na tem, da bi s svojim obstojem imela čimmanjši negativni vpliv na okolje. To predvsem pomeni, da sem za 99,9 odstotkov zmanjšala količino odpadkov, ki jih proizvedem. Na svoj napredek sem zelo ponosna. ♥

Vseeno pa se človek nenehno sprašuje, kaj bi še lahko naredil bolje. Tako sem se zadnjič ujela, da še vedno čisto preveč časa zapravim za tisto, kar se mi sicer na zavestni ravni precej upira – za nakupovanje.

Kljub temu, da nakupujem precej manj kot včasih, še vedno domov znosim čisto preveč stvari – od secondhand nakupov do pripomočkov za zero wastanje do pač vsega, kar ni neposredno okolju škodljivo. Opažam, da sem se, odkar imam reden dohodek, polenila in mi je precej lažje zaviti v trgovino, ker je to pač priročno in ker tako čas hitreje mine.

Kot oseba, ki želi proizvesti čimmanj odpadkov, se zavedam, da moramo problem reševati pri njegovem izvoru. Če neke stvari ne kupimo, nam je ne bo treba vreči stran. Če več ljudi neke stvari ne bo kupilo, jo bodo trgovine umaknile s polic. Če se bomo navadili srečo iskati drugje, je ne bomo več iskali v trgovinah in kupovanju. Zato je izrednega pomena to, da na trgovine nehamo gledati kot na kraj, kjer pod vplivom raznoraznih oglasov polnimo praznine v svojem življenju in iščemo tisti ultimativni produkt, ki nas bo vendarle osrečil. Ker se to ne bo zgodilo.

Priznam, tudi sama sem v trgovino velikokrat zavila iz dolgčasa, ker sem želela potolažiti svojo slabo voljo ali pa sem enostavno morala nekam ven iz svojega okolja. Kljub velikim spremembam v mojem življenju to včasih še vedno počnem.

Zato se z današnjim dnem, s 1. julijem, izzivam, da 365 dni oz. ENO celo LETO ne bom zapravljala denarja.

Ne, seveda ne morem denarnice pospraviti v kot in ji za eno leto reči čaubau. Punca mora jest, imam pa tudi stroške, ki se jim ne morem izogniti. Gre predvsem za to, da prekinem svoje slabe nakupovalne navade in se naravnam nazaj na zero waste/minimalistično mentaliteto, ki mi je tako blizu. Tule lahko prebereš, da sem v svojem trudu živeti brez odpadkov kar malo popustila in s tem seveda nisem najbolj zadovoljna.

Če imaš kakršnokoli vprašanje, ga zapiši v komentar pod objavo ali na Facebooku. Jutri bom napisala kaj več o pravilih, ki se jih bom tekom tega izziva držala, sicer pa bom verjetno enkrat mesečno pripravila objavo o tem, kako mi je pretekli mesec šlo in s čim sem imela največ težav. Pričakujem, da jih bo kar precej, ampak bomo zmogli. Recimo. 🙂