… ali Razmišljanje o skupnih ciljih in pomoči sočloveku.

Na Facebooku sem včlanjena v kar nekaj odličnih skupin, kjer si pomagamo do bolj okolju prijaznega življenja. Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj, kar mi je ostalo v ne prav lepem spominu in o čemer bi rada danes pisala.

V eni od skupin je tekla debata o tem, da so nekateri izdelki na rinfuzo dražji kot v plastični embalaži. V komentarjih se je oglasila tudi oseba, ki nas je (precej nesramno) povprašala, ali smo mi zero waste zato, ker se splača. Ona, nas je obvestila, je zero waste zaradi svojega odnosa do okolja.

Res je: Gibanje “zero waste”, kot ga poznamo danes, je nastalo z namenom varovanja našega lepega planeta. In varovanje planeta, vsaj po mojem mnenju, ni področje, kjer bi komurkoli koristilo prerekanje, kazanje s prstom in tekmovanje, kdo je boljši. Mislim, da veliko bolj šteje trud, ki ga v to vložimo, in medsebojna pomoč, ki si jo pri tem nudimo.

Gibanje je v kratkem času svojega obstoja nabralo precej kritik – najglasnejša leti prav na njegovo elitističnost in izključujočo naravo. A gibanje samo po sebi seveda ni izključujoče. Zero waste je samo ideja, katere končni cilj je dober. Ljudje pa smo tisti, ki iz dobrega namena delamo vojno, v kateri se postavljamo proti tistim, ki našim idealom ne sledijo do pike in nas prav malo brigajo razlogi, zakaj ne.

Seveda bi bila presrečna, če bi lahko vsi opustili okolju škodljive prakse in začeli paziti na planet, na katerem živimo. A kako lahko rečeš nekomu, ki se komaj prebija iz meseca v mesec, da naj se odpelje več kilometrov stran v drugo mesto in za trikratno ceno kupi makarone na rinfuzo? Kako nekoga, ki se vsak dan sprašuje, kako bo nahranil družino, pošlješ po šampon brez embalaže za 10 evrov, medtem ko ga v lokalni drogeriji lahko v plastenki kupi za nekaj centov? Kako človeku rečeš, da naj bolj skrbi za okolje, če tega človeka skrbi lastno preživetje?

Želim si, da bi vsi imeli možnost 100-odstotno se izogniti plastični embalaži. Želim si, da proizvajalci okolju prijaznih izdelkov (ne vsi!) v teh ne bi videli modne muhe in s tem možnosti, da cene nabijejo v nebo. Po vsej logiki bi morali biti predmeti brez pakiranja cenejši, saj z nakupom ne plačamo tudi embalaže, pa pogosto niso.

Skupaj smo močnejši.

Na srečo obstajajo koraki do življenja brez odpadkov, ki jih lahko naredimo čisto vsi. Žal pa so nekateri, sploh večji koraki nekaterim ljudem zaenkrat še nedostopni. Zato je še toliko bolj pomembno, da v boju za čistejše okolje stojimo skupaj namesto, da se medsebojno dajemo v nič in se prepiramo, kdo ima manjši “trash jar”.

Tudi stran Manj smeti – manj skrbi ne obstaja zato, ker bi se želela hvaliti s svojimi zero waste dosežki, ampak zato, ker želim to, kar vem, deliti z vami. Seveda niti približno ne trdim, da vem vse, zato sem izredno vesela vsake informacije. Ko dobim na Facebooku sporočilo, v katerem mi kdo od vas pokaže kakšno novo okolju prijazno rešitev, I get all warm and fuzzy inside. In to je smisel: da se podpiramo, da si svetujemo in si pomagamo, saj lahko le skupaj poskrbimo, da bo svet lepši.