Včasih je potrebnega le malo truda, da zaživiš bolj okolju prijazno. Danes bi ti rada predstavila šest korakov, s katerimi lahko že danes začneš ustvarjati manj odpadkov.

1. Spoznaj se s svojimi smetmi.

Dobro preglej, kaj vse mečeš stran. Velikokrat se izkaže, da je del odpadkov popolnoma nepotrebnih oziroma jih je mogoče vsaj reciklirati.

2. Kupuj iz druge roke.

Vse, kar lahko dobiš novega, lahko skoraj gotovo dobiš tudi iz druge roke. Obstaja kar nekaj aplikacij, spletnih strani in Facebook skupin, kjer se prodajajo še delujoči rabljeni predmeti, ki so se jih lastniki naveličali. Če ti je bolj všeč fizično nakupovanje, lahko obiščeš katero od secondhand trgovin, kakršni sta Stara šola in Textile House. Če želiš kupovati resnično okolju prijazno, raje izberi centre ponovne uporabe (npr. Stara šola), saj tam prodajajo stvari iz lokalnega okolja, medtem ko na primer Textile House svoja oblačila uvaža iz drugih držav.

3. Prodaj/podari, česar ne potrebuješ.

To je druga plat kovanca kupovanja iz druge roke. Če imaš doma kaj, česar ne uporabljaš, omogoči drugim, da ta predmet izkoristijo do konca. Na že omenjenih straneh, aplikacijah in v FB skupinah lahko prodaš svoje stvari in s tem še nekaj malega zaslužiš, lahko pa jih doniraš v centre ponovne uporabe ali izmenjaš na izmenjavah, ki jih je pri nas čedalje več.

4. Sadje in zelenjavo zlagaj v svoje vrečke.

V Sloveniji je na srečo večina svežega sadja in zelenjave na voljo brez embalaže. Namesto, da jih zlagaš v tiste šumeče plastične vrečke, s seboj prinesi svojo vrečko. V večini trgovin lahko brez težav v svoji vrečki kupiš tudi kruh.

5. Ne meči hrane v smeti.

Povprečen Slovenec na leto zavrže preko 70 kilogramov hrane. Ta številka je zelo, zelo zaskrbljujoča. Na srečo lahko količine odpadne hrane precej zmanjšaš.

Eden od načinov, v bistvu najboljši, je, da kupiš točno toliko, kot potrebuješ. Če so ti na primer prejšnji teden v hladilniku zgnili trije paradižniki, ta teden kupi tri manj.

Sadje, ki je tik pred koncem, zmešaj v smoothie, iz zelenjave pa naredi omako.

Ne sekiraj se (preveč) glede rokov uporabe. Pri nas se roki uporabe delijo na datume minimalne trajnosti in na datume uporabe. Prvi označujejo, do kdaj živilo obdrži optimalno kakovost in se jih ponavadi uporablja na živilih z daljšo življenjsko dobo. Drugi se nanašajo na varnost živila in so natisnjeni na hitro pokvarljivih živilih (vir: NIJZ). A v večini primerov lahko stanje živila, ki je čez rok, preveriš v treh korakih.

1.Poglej. Če živilo izgleda normalno in na njem ni čudnih stvari (npr. plesni), nadaljuj na 2. korak.

2.Povohaj. Če je tudi vonj v redu in tak kot ponavadi,

3.Poskusi. Še zadnji test je okus. Če tudi tu ni težav, je živilo zelo verjetno varno zaužiti.*

* Če kljub temu testu nisi čisto 100%, da z živilom ni nič narobe, ga raje zavrzi in ga naslednjič ne kupi oziroma ga porabi pred rokom.

6. Zavrni reklame.

Na vsaki pošti lahko za nekaj centov dobiš nalepko, ki jo nalepiš na nabiralnik in poštarjem sporoča, da vanj ni zaželeno metati reklame. “Ko bi vsaj obstajala nalepka proti položnicam,” bi rekla moja mami. 😀 Ampak dejansko velik delež odpadkov predstavlja gora letakov in katalogov, ki jih dnevno dobivamo v nabiralnik.

Po eni strani so reklame uporabne, ker iz njih dobiš vse podatke o akcijah in popustih, a naj ti položim na srce, da če nečesa ne potrebuješ, to tudi ob močno znižani ceni ni vredno nakupa. Sicer pa so informacije o akcijah na voljo na vseh spletnih straneh trgovin in to, da pregledaš spletno stran, ti vzame ravno toliko časa kot listanje po katalogu. Če imaš pametni telefon, si lahko brezplačno snameš aplikacije s katalogi in akcijami skoraj vseh trgovin (jaz jih imam za Spar, Mercator, Lidl in Hofer, kjer s fantom največ nakupujeva).

Žal nekatere zero waste spremembe še niso dostopne vsem. Verjamem, da bomo s časom veliko dosegli, zaenkrat pa so tole koraki, ki jih lahko naredi vsak. Imaš še ti kak predlog? Zaupaj nam ga v komentarju ali pa se pridruži debati na Facebooku.

Pa lepe velikonočne praznike!