Del Zero Waste življenja je uporaba predmeta, dokler ni povsem iztrošen. To seveda pomeni, da ga je kdaj pa kdaj treba malo popraviti. In, kdo bi si mislil, v Ljubljani obstaja celo delavnica, kjer popravljajo dežnike.

Črn dežnik z belimi notami sem si kupila na Dunaju pred skoraj desetimi leti. Bil je moj najljubši, dokler se mu ni zlomila ena od kovinskih špic. Od tedaj je v omari čakal, da nekaj ukrenem. Da bi ga vrgla stran, mi ni padlo na pamet, sem pa razmišljala, da bi ga predelala v vrečko – takšno, kot je spodaj na fotografiji:

Pred kratkim sem slišala, da v Ljubljani na Trubarjevi Marija Lah popravlja dežnike. Namesto, da bi svoj stari, zlomljeni dežnik spremenila v vrečko, sem se odločila, da ga dam v popravilo. In še dobro, ker mi je kmalu po tistem, ko sem odložila dežnik pri Lahovi, razpadel še edini preostali dežnik. Dobesedno razpadel.

Danes je vse preveč stvari narejenih tako, da se kmalu po nakupu pokvarijo. Predmeti so narejeni iz poceni, nekvalitetnih materialov. Za dežnik damo dva evra in mislimo, kako smo prihranili. Pa smo res? Dežnik je včasih stal tudi pol plače, a je zdržal več generacij. Če nas danes ujame dež, skočimo v prvo trafiko, dežnik pa se polomi, ko prvič malo močneje popiha veter.

 Popravljalnica dežnikov Marije Lah:

Dežnik je Lahova popravila v kakšni uri. Prestal je že tudi testno “vožnjo” in se odlično drži. Zgornja vrečka? Tudi kupljena pri gospe Mariji, izdelana iz starega dežnika. Eden boljših nakupov.

Zakaj je tako pomembno, da se naučimo ceniti tisto, kar imamo, in za te stvari skrbeti? Ker potrošnja ne bi smela biti način življenja, ampak zgolj pomoč pri temu, da živimo polno življenje. Ker z nakupom cenenih predmetov po nepotrebnem zapravljamo denar, ki bi ga lahko vložili v kakšno prijetno življenjsko izkušnjo. In nenazadnje, ker je čas, da prenehamo slepo slediti potrošniškim trendom in začnemo razmišljati s svojo glavo.