Dobro jutro!
Najpogostejši nasvet, ki ga Zero Wasterji dajemo tistim, ki želite stopiti na pot brez odpadkov, je: »Ne kupujte pakiranih stvari.« »In kje, hudiča, naj najdem stvari brez embalaže?« je najpogostejši odgovor.
Priznam, to sem se spraševala tudi sama. Ko sem na začetku svojega Zero Waste izziva odšla v trgovino, me je bilo kar groza.
Tega jaz ne zmorem. Kje naj dobim stvari brez embalaže? Se jih sploh da dobiti po normalnih cenah?
Minilo je že več kot pol leta in mislim, da sva s fantom razvila kar dober sistem za nakupovanje. Po mnogo poskusih in napakah, seveda.
Sadje in zelenjavo kupujeva v vseh trgovinah in na tržnici, pri tem pa paziva, da ima večina slovensko poreklo. V trgovini artikle stehtava brez vrečke, nato pa vse naloživa v eno vrečko. Nalepke, ki se jim žal pri nakupovanju še ne moremo izogniti, nalepiva kar na vrečko. Paziva le, da se izogibava ekspres blagajnam, saj lahko zaradi teže vrečke pride do zapletov. Če imava veliko sadja oziroma zelenjave, pa raje ne hodiva v Hofer ali Lidl, saj se tam izdelki tehtajo na blagajni in mora prodajalka vse zložiti ven. V Lidlu včasih kupim pistacije, za katere uporabljam lahko vrečko. Nihče si namreč ne želi, da bi bile pistacije raztresene po celem prodajnem pultu 😀 Če naletim na rinfuzo, kakršna je tale iz celjskega Tuša, in če seveda ne pozabim vrečk, se pa založim 😀
“Higienski standardi”
Tudi za kruh imava svojo vrečko. Pazim, da vzamem tisto, ki je ravno oprana. Kruh in podobne izdelke kupujeva v pekarnah, v Hoferju ali v Lidlu, saj v Mercatorju in Sparu zaradi “higienskih standardov” niso preveč navdušeni nad dajanjem artiklov v od doma prinešene vrečke. Saj vem, da niso krivi zaposleni, pa vseeno. Ko artikel enkrat zapusti roke prodajalca, zakaj koga briga, v kakšni vrečki ga jaz odnesem iz trgovine? Tudi, če ni bila oprana že dve leti in od nje kaplja – jaz sem jo prinesla, torej prevzemam odgovornost.
Včasih kupiva tudi testenine, riž, moko … Teh stvari se pri nas žal ne da dobiti brez embalaže, vsaj ne brez papirnate, zato poskrbiva, da vzameva takšno namesto plastične in da kupiva čim večjo količino naenkrat – na primer kilogram testenin namesto dvakrat pol kilograma in podobno. Z veseljem bi kupovala testenine brez embalaže, a bi se morala ponje odpeljati z avtom, kar pa je daleč od okolju prijazne rešitve. Želim si, da bi bili tovrstni problemi rešljivi enostavno s tem, da ne bi kupovali stvari v embalaži, a v nekaterih primerih moramo pač pretehtati in izbrati manjše zlo. Sicer pa pripravljam na področju skupinskega nakupovanja en projekt. Če vas zanima, spremljajte stran Manj smeti – Manj skrbi na Facebooku.
Samo koruzni kosmiči
Edina stvar, ki je nikakor ne najdem brez embalaže (in to me TAKO jezi!) so koruzni kosmiči. Obožujem jih, a jih nisem jedla že od lani. Poskusila sem izdelati svoje, a se je žal končalo z vpitjem in mamo, ki me je nagnala iz kuhinje 😀 Mogoče mi uspe kdaj izboljšati recept, do takrat pa upam na opcijo nakupa brez embalaže.
Ličil načeloma ne uporabljam, tiste kozmetične izdelke, ki jih imam (šampon, milo, zobne tablete, šminka) pa sem kupila v Lushu. Tam jih lahko dobim brez embalaže ali v plastični embalaži, ki jo lahko vrnem. Karitejevo maslo sem kupila v Sanolaborju. Sicer ima plastično embalažo (v kovinski ga lokalno nisem mogla dobiti), a ga imam že od lani in mi ga je ostalo še ogroooomno, škatlico pa bom ponovno uporabila. Za kak drug kozmetični pripravek, za shranjevanje gumbov, za … ne vem še 🙂
Karkoli drugega potrebujem, kupim iz druge roke v kateri od zasavskih secondhand trgovin ali preko spleta. Tako sem kupila že celo goro oblačil, nalivnik, kotalke …
Mimogrede, pridete v soboto, 1. aprila na Menjalni krog? 🙂 Imeli bomo izmenjavo sadik, semen in vsega ostalega, na otroški delavnici pa bomo izdelovali prav posebne možiclje, ki jim iz glave raste trava 🙂
