Kot navdušenka nad zgodovino se rada včasih odpravim po poti spominov. In na tej poti pogosto poleg zgodb najdem stvari, ki niso le zanimive, temveč tudi zelo uporabne.
Doma imamo nekaj predmetov, ki sta jih uporabljali že moja babica in prababica – namizno svetilko, šivalni stroj, ruto, robčke, nakit in še kaj. Namizna svetilka in šivalni stroj sta bila babičina, robčki ruta in dežnik pa so bili prababičini. Vse deluje tako, kot mora. Okej, priznam, da šivalnega stroja ne znam uporabljati in ne morem ravno reči, ampak vse ostalo pa še vedno opravlja svojo funkcijo.
Zero Waste zgodovina
Vsak predmet ima svojo zgodbo – ene so srečne, druge žalostne. Tale zapestnica je prav tako pripadala moji prababici. Del druge svetovne vojne je preživela v delovnem taborišču, kamor je odšla z dvema otrokoma. Mlajši je bil veliko bolan in, ker je jokal, so ga Nemci zastrupili. Prababica je v taborišču spoznala moškega, ki mu je nato rodila hčer – mojo babico. Ob rojstvu ji je podaril zapestnico, ki jo je hranila do svoje smrti.
Stvari, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, imajo pogosto za nas sentimentalno vrednost, zato jih radi hranimo. Zakaj ne bi izkoristili tistega, kar nam še lahko ponudijo? Nima smisla, da stvar skrivamo in je ne uporabljamo. Prababica bi bila gotovo vesela, če bi vedela, da nas njen dežnik ščiti pred dežjem, babici pa bi bilo všeč, da ob njeni svetilki zvečer prebiramo svojo najljubšo knjigo. In da s pomočjo njunih stvari živimo svoje življenje na Zero Waste način.
Pa še nekaj je zanimivo. Stare stvari so pravzaprav še po 20, 30 letih uporabe v veliko boljšem stanju kot nove stvari, ki jih imamo komaj nekaj mesecev. To pa zato, ker so bile včasih stvari narejene, da so trajale, danes pa v želji po dobičku proizvajalci uporabljajo poceni in nekvalitetne materiale. Vse, da zmanjšajo stroške izdelave, poleg tega pa se taka stvar kmalu pokvari in moraš po novo. Popolnoma v nasprotju z Zero Waste življenje in nekaj, česar niti slučajno ne bi smeli podpirati.
Imate doma kaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo? 🙂
