Še en izgovor, ki ga pogosto slišim, ko omenim, da je treba spremeniti naše navade – poleg “Nimam dovolj denarja”. “En človek pa ja ne more ničesar spremeniti.” Pa res ne more? Ali se niso največje spremembe tako ali drugače zgodile ravno na ramenih posameznikov?
Tudi pri zero waste načinu življenja je podobno. Ne, seveda en SAM človek ne more rešiti sveta. Vendar – kako pogosto pa smo v svojih dejanjih resnično sami? Že samo s svojim obstojem lahko spodbudiš nekoga k spremembam. Kako? Poglejva na treh primerih.
Primer 1: Vrečka iz blaga
V trgovini vprašaš prodajalko, če ti lahko kruh da v tvojo vrečko. Prodajalka te vpraša, zakaj. Poveš, da se izogibaš plastiki. Sliši te 10 ljudi, ki se ravno takrat sprehodijo mimo. Pet jih takoj odmisli, ker tuhtajo čisto o drugih zadevah, trije zmajajo z glavo, češ, še en zmešan aktivist, ki ima preveč časa, dva pa pomislita: “Hm, ideja ni slaba!”. In naslednjič tudi sama prineseta svojo vrečko.
Primer 2: Steklenička z vodo
Sošolka na faksu opazi tvojo stekleničko za večkratno uporabo. Pogleda svojo plastenko, ki jo je ravnokar prinesla z avtomata, pomisli na kup tistih, ki jih je že vrgla stran in ugotovi, da je steklenička ne le okolju bolj prijazna in praktična opcija, temveč je tudi precej bolj poceni.
Primer 3: Domača maskara
Na Facebooku deliš povezavo do videa, v katerem neka ženska izdeluje svojo maskaro brez kemikalij, brez embalaže in brez odpadkov. Mimo poskrola 30 tvojih prijateljic. 10 od teh si vzame čas in pogledajo video do konca, eno pa besedna zveza zero waste tako zintrigira, da se odloči poglobiti v ta življenjski stil in svoje izkušnje in novo pridobljena znanja z javnostjo deliti v obliki bloga (in case you haven’t guessed, tako sem se z življenjem brez odpadkov spoznala jaz, ženska, ki je izdelovala domačo maskaro, pa je Gittemarie).
Tako je to. Spremembe se dogajajo počasi, a nekje je treba začeti. Nekdo mora začeti. In ko enkrat začneš, kmalu ugotoviš, da v tem nisi sam. Tudi, če s svojimi dejanji navdihneš samo eno osebo in če ta oseba nadalje navdihne samo eno besedo, sčasoma pridemo do lepšega sveta za vse. Argument, da “en sam človek …” tako pade na celi črti.
Zakaj ne bi poskusili?
