Danes malo obujam spomine na otroške dni. Spominjam se, kako sem s starši včasih na dopustu sedela v lokalu ob morju, kaj sta onadva pila, ne vem, jaz pa sem vedno hotela imeti jagodni gosti sok s smetano. In vedno, vedno, sem težila tudi za slamico.
Ne vem, kaj me je na teh koščkih plastike tako pritegnilo. In me pravzaprav še. Ampak, kakorkoli že pogledaš, je to še vedno odpadna plastika. Ker so mi slamice tako všeč, sem si raje naročila kovinske.
Kovinske slam’ce so zakon! Najbolj me je bilo strah ostrega roba in tega, da zaradi ozkosti ne bi mogla z njimi piti, recimo, smoothieja. No, oba strahova sta se že v prvih petih minutah uporabe izkazala za čisto brezvezna.
Če želite ohraniti svojo otroško ljubezen do slamic, predlagam, da investirate v kovinske. Moje so sicer s Kitajske, prišle pa so pakirane v plastiko, kar ni najboljše z ekološkega vidika, vendar me malce tolaži dejstvo, da je bil to enkraten nakup, ki mi ga ne bo treba ponoviti nikoli več (če le kakšne slamice ne izgubim).
P.S.: V kozarcu pa je smoothie iz jagod, ki so ostale od izdelovanja tortice prejšnji dan, in kokosove kreme.
Pozdravljeni,
zanima me, kje bi se dalo kupiti kovinske slamice?
Hvala in lp – val
Hojla, Val, moje so s Kitajske. To definitivno ni najboljša rešitev, a je šlo, kot sem napisala že v objavi, za “once in a lifetime” nakup, ki mi ga ne bo treba ponoviti. Vem pa, da se dobijo tudi tule, baje so v kartonasti embalaži: http://ama-ama.si/izdelek/onyx-jekleni-slamici-krtacka/.
Lep pozdrav 🙂
Martina