Če se brijete vsak dan (noge, obraz, karkoli) veste, kakšne količine odpadkov to prinese. Tudi jaz sem dolgo uporabljala britvice za enkratno uporabo.

Ko sem iskala pripomočke za življenje brez odpadkov, sem veliko prebrala tudi o kovinskih britvicah. Kupila sem si jo že nekaj časa nazaj, a sem jo želela najprej malo stestirati, preden bi o njej pisala.

Zdaj jo uporabljam že kakšne štiri mesece. Kupila sem novo, bolj poceni varianto, čeprav se da dobiti tudi rabljene.

Pri britju imam naslednji postopek: Pod pipo si namilim roke, nato pa z rokami milo prenesem na del telesa, ki ga želim pobriti. To storim zato, da rezilo bolje drsi. Nato se pač pobrijem, pri tem pa pazim, da držim britvico pod pravim kotom glede na kožo in da delam potege pravokotno na rezilo.

Prvi vtis je, da svoje delo opravlja prav tako dobro kot britvice za enkratno uporabo. V tem smislu ni nič boljša. Mogoče imajo celo en minus, in sicer ta, da se s kovinsko britvico pač ne da hiteti, ker se z njo lažje porežeš. A zame, ki na srečo nisem zelo kosmat človek ( 😀 ), to pomeni, da si zdaj noge brijem tri minute, medtem ko sem si jih prej 30 sekund.

Mogoče je to samo moja muha, ampak blazno me je strah, da mi bo britvica zarjavela. Zato jo po britju temeljito splaknem pod pipo, nato pa jo razstavim in vsak košček posebej osušim z brisačo. Rezilo pospravim nazaj v papirček, vse skupaj pa še v kovinsko škatlico. To mi vzame še dodatni dve minuti.

Pet minut torej, ki jih, vsaj zame, odtehta dejstvo, da zdaj pri britju ne proizvajam več plastičnih odpadkov. Menjati bo treba edino rezila, a, če pravilno skrbiš zanja, lahko eno zdrži tudi do pol leta. Nisem še poskusila, a menda se jih da nabrusiti z drsenjem po starih kavbojkah. Držalo pa je za vedno 🙂