Zero waste izziv | Dan 6: Učenje brez odpadkov

učenje brez odpadkov 1

Če prihajaš iz Slovenije in imaš manj kot 30 let, je velika verjetnost, da je velik del tvojega življenja učenje. In učenje na »klasičen« način s seboj prinaša ogromno odpadkov – v obliki kulijev, zvezkov, markerjev, plastičnih peresnic, šilčkov, zapiskov, ki vsako leto ob koncu letnika letijo v smeti … V okviru svojega zero waste izziva sem se odločila, da bom preizkusila, če se da tudi drugače. Novica je dobra: mogoče se je učiti tudi tako, da pri tem po nepotrebnem ne ustvarjaš smeti. Tale zapis je za vse, ki bi se na teste in izpite radi pripravljali na planetu prijazen način.

Zapiski

Že v osnovni šoli smo s testi ugotavljali, kateremu učnemu tipu ustrezamo (in se potem kregali, kdo je večji car, ker, zakaj pa ne). Moj učni tip kinestetični, kar med drugim pomeni, da mi pomaga, če si pomembne informacije zapišem oziroma si jih označujem, če se učim iz tipkanih zapiskov.

Moja prva asociacija na učenje brez odpadkov je bilo prebiranje zapiskov na računalniku ali na tablici. In res, če iz procesa učenja povsem izločiš papir, je odpadkov takoj precej manj. Svaka čast tistim, ki to zmorejo, ker jaz ne.

Saj sem poskusila, res sem, a že po nekaj minutah strmenja v tablico ali računalnik nisem več vedela, kaj berem. Očitno res potrebujem občutek drsenja svinčnika po papirju, da mi informacije ostanejo v glavi. Zato zdaj izbiram zvezke iz recikliranega papirja, v glavnem pa odpadke zmanjšujem na drugih področjih učenja.

Tiskanju se izognem, kadar le gre – iz kupljenih skript si recimo ne izpisujem, saj lahko pišem kar vanje. Ko pa moraš tiskati zapiske, pa imam zate pet sneaky korakov, kako lahko zmanjšaš porabo barve in papirja:

1. pisavo zmanjšaj na najmanjšo možno, ki jo še vidiš brez težav (zame je to Calibri, velikost 10)

2. zožaj robove strani

3. razmak med vrsticami zmanjšaj na 1

4. tiskaj obojestransko

5. natisni 2 strani na eno A4 stran (se nastavi v programu); to pomeni, da bo pisava še enkrat manjša, kot bi bila sicer, tako da res izberi takšno, s katero med učenjem ne bodo trpele tvoje oči

Tako lahko, na primer, 20 strani zapiskov spraviš na 4 A4 liste. Kar je boljše z okoljskega vidika, v kopirnici nekaj malega prihraniš, k manjšemu kupu zapiskov pa se je tudi (vsaj meni) lažje spraviti.

Če delaš zapiske na roko, poišči zvezke iz recikliranega papira oziroma takšne, ki ne vsebujejo plastike (plastičnih platnic … ). Lahko pa si nov zvezek izdelaš tudi iz starih zvezkov.

Študijska literatura

Vse skripte poskušam dobiti iz druge roke, na primer na Bolhi ali na vsakoletnem sejmu študijske literature. Če imam lansko skripto, v letošnji pa so dodani nekateri članki, si te članke dokopiram. Knjige si sposojam kar v knjižnici. Ampak vsaj na FDV-ju je zaloga knjig precej omejena, zato svetujem, da si knjigo rezerviraš in jo dvigneš precej pred izpitom, nato pa si narediš izpiske.

Če si v srednji ali osnovni šoli, lahko učbenike dobiš preko učbeniškega sklada, kar je precej ceneje in bolj okolju prijazno, kot, če si kupiš nove.

Pripomočki za učenje

učenje brez odpadkov 2

Ti je kaj znan prizor, ko imaš pred sabo odprto stran učbenika, v kateri si z markerjem označuješ *samo* pomembne informacije, pa se na koncu cela stran blešči fluorescentno rumeno?

Prej sem za označevanje uporabljala markerje in, če sem morala predelati veliko literature, se je včasih zgodilo, da je marker šel v enem popoldnevu. Veliko boljša možnost je uporaba fluorescentnih barvic, ki so prijaznejše do okolja, saj niso plastične.

Za pisanje zapiskov večinoma uporabljam navaden svinčnik in rdečo barvico za naslove. Zraven seveda spadata še radirka in šilček – oboje lahko v knjigarnah dokaj enostavno dobiš brez embalaže. Šilček je kovinski, ne plastičen. S svinčnikom si narahlo označim tudi pomembne informacije v knjigah, a vse oznake, preden knjigo vrnem, poradiram.

Kulijev seveda ne uporabljam več. Namesto kulija pišem z nalivnikom – starim parkerjem iz druge roke. Zanj sicer potrebuješ »bombice«, a jaz bombico, ki je že bila v nalivniku, s črnilom iz črnilnika polnim preko injekcije. Prvih dvakrat so moje roke izgledale, kot bi umorila smrkca, zdaj pa sem se že navadila. Če ti ni do packanja, se dobijo tudi nalivna peresa s pumpico, s katero preprosto prečrpaš črnilo iz črnilnika.

Odkrila sem tudi način, kako se izogniti sponkam. Še vedno jih sicer uporabljam pri seminarskih nalogah in uradnih dokumentih, za osebne zadeve pa uporabljam kovinske sponke za večkratno uporabo.

Ko narediš izpit …

Ko opraviš izpit, svoje znanje deli naprej. Odnesi zapiske in literaturo na sejem študijske literature, če ga tvoj faks organizira, ali pa jih prodaj/podari na Bolhi. Večinoma imamo študenti radi rabljeno robo, ker je poceni, pa četudi je malo počečkana. Pa še planet s tem varuješ, ker ustvariš manj odpadkov.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 6:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: učenje na okolju prijazen način, ki skoraj ne ustvarja odpadkov


Objavljeno v Nekategorizirano

One thought on “Zero waste izziv | Dan 6: Učenje brez odpadkov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.