Zero waste izziv | Dan 3: Zdoma

Ko smo doma, je precej lahko ne proizvajati odpadkov, saj imamo vse bolj kot ne pri roki. A, kaj se zgodi, ko smo ves dan zdoma? Kaj, če postanem žejna? Kaj, če bom lačna? Kaj, če bom želela kaj kupiti?

Tretjega septembra sva s fantom obiskala srednjeveški festival v Šentrupertu. Noro! Srednjeveška bitka, odlična glasba, obrtniki, ki so prodajali ročne izdelke … Noro.

Srednjeveški festival.

Srednjeveški festival.

Ker sem vedela, da bova na tako vroč dan gotovo vsaj žejna, verjetno pa tudi lačna, sem se predhodno pripravila.

Kako biti Zero Waste, ko si zdoma

Ena pollitrska steklenica zame in ena litrska plastenka zanj. Plastična »lunchbox« škatla, ki jo imam že od začetka faksa. Pa še dve vrečki iz blaga, če bi se odločila kaj kupiti. Vse sem pospravila v moj zvesti nahrbtnik, ki ga zadnje čase povsod vlačim s seboj.

Zero Waste pripomočki.    Zero Waste pripomočki.

Steklenica in plastenka sta bili zelo uporabni. Ko je vode zmanjkalo, nama jo je dotočila prijazna natakarica v gostilni, kjer sva vmes spila kavico. Vrečk nisem potrebovala (okej, v eno sem kasneje pospravila vodo), saj na koncu nisem nič kupila. Čeprav ni veliko manjkalo, da bi domov odšla s kolutom sira in ročno izdelano keramično skodelico. Verjetno me je pred prazno denarnico rešil dragi, ki me je dobesedno zvlekel stran od stojnic. »No dej, dej, dej, dej, dej, pejt že, js se bom skuhu.«

Prav sem uganila, da bova do večera najbrž lačna, saj naju je okrog devetih, po končani uprizoritvi srednjeveške bitke, kar izstrelilo do stojnice s hrano. A očitno je name vplivala vročina tistega dne ali pa dejstvo, da sem zelo pozabljiva. Komaj sem namreč izrekla besede »šmorn z marel’čno marmelado, prosim,« sem se spomnila na modro škatlo v nahrbtniku. Prepozno. Gospodična je že stresla moj šmorn v posodico. Eeeh, šit. Zraven je dala še vilice. Eeeh, šit.

Ponesreči se mi je zgodilo, da sem hrano kupila v embalaži za enkratno uporabo.

Šmorn je bil odličen, a je okus pokvarilo dejstvo, da bo na smetišču zaradi moje neumnosti še več embalaže. Posodica je bila sicer narejena iz nekakšnega papirja, zato sem jo pač vrgla stran in upam na najboljše, vilice pa sem obdržala in jih bom uporabljala v podobnih situacijah.

Vstopnici, ki sva ju morala pokazati, da so naju spustili na festival, sem pospravila in ju bom skupaj s fotkami nalepila v zvezek, dnevnik, kamor lepim fotografije zanimivih spominov.


ZERO WASTE IZZIV | DAN 3

Proizvedeni odpadki: Papirnata posodica in ovitek od mini Manner napolitanke, ki sem jo dobila zraven kave. Dva računa, pločevinka Pepsija, zapestnica s festivala.

Zero Waste rešitve: Namesto, da bi kupovala pijačo, sva imela s seboj svojo steklenico in plastenko in sva vanju po potrebi dolivala vodo.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.