Kako se izogniti metanju hrane v smeti + Recept: veganska bučna juha

Bučna juha 4

 

 Boste tudi vi letos rezljali bučo?

Noč čarovnic se je tudi pri nas dobro zasidrala v jesensko tradicijo. Čeprav praznik noč čarovnic pri nas uradno ne obstaja, so trgovine konec oktobra vseeno polne tematskih okraskov, na zabave hodimo oblečeni v strašljive kostume, pred hišami pa stojijo izrezljane buče.

Kaj pa, ko je »praznik« mimo? Cenene okraske zmečemo stran, saj bomo naslednje leto itak spet kupili nove, kostum še mogoče spravimo za prihodnje leto, buče pa svoj konec dočakajo zgubane in gnile.

Po podatkih iz leta 2015 povprečen Slovenec na leto zavrže več kot 70 kilogramov hrane. Med to hrano spadajo tudi buče. Nič nimam proti noči čarovnic, me pa moti, da hrano uporabljamo kot okras in jo nato vržemo stran.

Pri nas doma smo že pred leti opustili rezljanje buč. Okraševanje za noč čarovnic izgleda tako, da zvitek led lučk vtaknemo v keramično bučo, ki potem nekaj dni zvečer skrbi za primerno atmosfero. Iz buče pa si raje kaj skuham.

Bučna juha 2

Moj jesenski favorit je letos bučna juha. Bučna juha je PER. FEK. TEN. obrok za hladne oktobrske dni. In res vsestranska! Če skuhaš bolj redko, je lahko predjed kakšni bolj »resni« zadevi, gostejša različica pa je samostojen obrok, ki te brez problema nasiti in pogreje. Če ti zraven paše nekaj hrustljavega – brez skrbi, buča je poskrbela za vse. Semena lahko prepražiš in jih posuješ po juhi.

Še ena prednost bučne juhe je, da se dolgo obdrži. V hladilniku zlahka počaka pet dni, lahko pa jo tudi zamrzneš. Jaz si ponavadi skuham večjo količino juhe in jo imam za ves teden.

Bučna juha 1

Da iz buče skuhamo nekaj okusnega, se mi zdi veliko boljša ideja, kot da vanjo vrežemo dve trikotni očesi in nekaj zob in jo pustimo, da zgnije. Mogoče pa lahko namesto rezljanja buče bučna juha postane tvoja nova poznooktobrska tradicija? 🎃👻

Hrana ni odpadek!

Ne samo pri bučah, tudi drugod se lahko izogneš metanju hrane v smeti.

Ne hodi v trgovino na prazen želodec. Ko gremo v trgovino lačni, stvari ponavadi kar letijo v košaro. In veliko teh stvari po nekaj dneh pristane v smeteh. Zato po nakupih raje vedno pojdi s polnim želodcem.

Zamrzni odvečno hrano. Kruh, sadje, zelenjavo, omake … Če vidiš, da ti ostajajo, lahko tem živilom podaljšaš življenjsko dobo tako, da jih butneš v skrinjo.

Iz ostankov naredi nekaj novega. Razgibaj kreativno mišico. Iz včerajšnjih polžkov z omako lahko danes nastane testeninska solata. Iz ostankov zmletih mandljev, iz katerih si včeraj delala mleko, danes naredi humus.

Opazuj se. En mesec pozorno spremljaj, katere hrane največ vržeš stran, nato pa tega enostavno kupuj manj ali pa črtaj z nakupovalnega seznama.

Ne kuhaj za celo vojsko. Ljudje se grozno bojimo, da bi ostali lačni. Celo tako zelo, da raje hrano mečemo v smeti (ironija?). V resnici pa s tem, da se pri vsakem obroku ne najemo do mrtvega, ni nič narobe. Če ti hrana običajno ostaja, poskusi danes za kosilo skuhati tretjino manj. Če te pol ure po kosilu še vedno grabi lakota, nekaj prigrizni.

Zdaj pa, brez nadaljnjega odlašanja, predstavljam recept za naaajboljšo in najpreprostejšo bučno juho na svetu.


Bučna juha (veganska, zero waste)

 

Bučna juha 3

 

Za 4 osebe

  • 500g hokaido buče
  • 300g krompirja
  • 1 srednje velika čebula
  • Sol
  • 1,5 litra vode
  • 4 žlice bučnega olja

Iz buče izdolbeš semena in jih daš na stran. Bučo nato olupiš in narežeš na kocke. Narežeš tudi krompir (lahko ga prej olupiš, jaz ga ne). Oboje zaliješ z vodo in kuhaš 20 minut oziroma dokler se buča in krompir ne zmehčata. Čebulo prepražiš ali jo skuhaš skupaj s krompirjem in bučo. S paličnim mešalnikom buče, krompir, čebulo in vodo zmešaš v gladko, gosto zmes. Če se ti zdi juha pregosta, lahko dodaš še malo vode. Soliš po okusu.

Hkrati, ko se zelenjava kuha, v ponvi prepražiš bučna semena. Gotova so, ko nekoliko počrnijo. Juho nadevaš na krožnike, vsak krožnik okrasiš z žlico bučnega olja in posuješ s semeni.


Nakit brez odpadkov – je to mogoče? | Pogovor z Nino Mučibabić

Nina Mučibabić 7

Read the post No-waste jewelry – is it possible? | Interview with Nina Mučibabić in English HERE.

Že precej dolgo se nisem lotila kakšne poglobljene predstavitve (če odštejemo objavo o treh najljubših tujih blogerkah oziroma vlogerkah), na tale torek pa se mi je na www.manjsmetimanjskrbi.si pridružila ustvarjalka iz Bosne in Hercegovine, Nina Mučibabić. Nino, ki ustvarja svojo znamko nakita NiNakit by Nina Mučibabić sem spoznala na mladinski izmenjavi Let’s Waste No More. Z njeno pomočjo sem se naučila izdelati prstan iz skoraj popolnoma recikliranih materialov – tudi za vas je Nina spodaj zapisala navodila. Pravi, da jo je življenje brez odpadkov navdušilo in da to filozofijo želi prenesti tudi v svoje ustvarjanje. Pred leti je to že storila – v osnovni šoli si je namreč izdelala verižico iz prekratkih barvic.

nina-mucibabic-1

Nina, kako dolgo že ustvarjaš nakit?

Nakit izdelujem že več kot osem let.

Katere materiale najraje uporabljaš?

Začela sem s polimerno glino in skozi leta sem eksperimentirala z mnogimi različnimi materiali. Ta trenutek pa je moj najljubši material kristalna smola.

Nina Mučibabić 2

Udeležila si se izmenjave, katere glavna tema je bilo življenje brez odpadkov. Se v vsakdanjem življenju trudiš, da bi proizvedla kar najmanj smeti?

Ta koncept je zame precej nov, a mi je zelo všeč. Tekom izmenjave sem slišala veliko odličnih resničnih zgodb o življenju brez odpadkov, ki so me motivirale. Ko sem se vrnila domov, sem začela svojo pot proti življenju brez odpadkov in prva stvar je bila nakup steklenic namesto plastenk.

V okviru izmenjave Let’s Waste No More smo izvedli delavnico, na kateri smo izdelovali prstane iz kovinskih pokrovčkov in ostankov blaga/papirja. Meniš, da lahko čudovit nakit nastane tudi iz recikliranih oz. naravnih materialov?

Da, absolutno! Vsak material lahko recikliramo in iz njega izdelamo izjemne stvari.

Razmišljaš, da bi pri ustvarjanju nakita več uporabljala reciklirane in naravne materiale? Če da, katere materiale si boš izbrala?

Za to imam veliko načrtov. Prvi je, da bi reciklirala porabljene barvice, drugi pa, da bi uporabila plastenke za izdelavo obeskov.

Bi z nami delila navodila za izdelavo prstanov?

Za izdelavo prstanov si moraš najprej pripraviti:

  • lepilo za papir
  • lepilo za kovino
  • lak za nohte (prozoren in barven)
  • škarje
  • star papir (časopisi/revije) in/ali staro blago
  • kovinski pokrovček za steklenico
  • kovinsko osnovo za prstan

Blago in papir narežeš na trakove – izbereš si dolžino in širino teh trakov. Te trakove boš zvil/a v zvitke – dolžina traku določa velikost zvitka, širina pa višino. Zvitke nato postaviš na notranjo stran pokrovčka. Seveda lahko eksperimentiraš in jih razporediš, kot ti je všeč. Ko jih razporejaš, se morda lahko izkaže, da so nekateri zvitki preveliki ali pa premajhni. V slednjem primeru jih izdelaj še več, da bo prstan točno tak, kot si ga želiš. Namesto več majhnih zvitkov lahko narediš enega velikega.

Pri izdelavi zvitkov lahko kombiniraš blago in papir ali pa uporabiš samo enega od teh materialov. Če si za izdelavo uporabljal/a papir, ga moraš zaščititi z nekaj plastmi prozornega laka za nohte. Zdaj lahko na pokrovček pritrdiš osnovo za prstan. Pazi, da uporabiš dovolj lepila. Končni izdelek se mora sušiti več ur. Ko je prstan suh, lahko z barvnim lakom prebarvaš pokrovček, če ti originalna barva ni všeč. Po tem, zadnjem koraku, boš imel/a edinstven, ročno izdelan prstan brez odpadkov.

Nina Mučibabić 4

Nina Mučibabić 5     Nina Mučibabić 6

Kul, ne? Nina v svoj nakit vključuje veliko naravnih materialov, kot so sveži cvetovi in kavna zrna. Njene kreacije nosijo blogerke in celo bosanska predstavnica Evrovizije.

*Vse fotografije v tej objavi, razen zadnjih treh, so last Nine Mučibabić, objavljene z dovoljenjem.

LET’S WASTE NO MORE! | Kako je skupina ljudi z vsega sveta odkrivala življenje brez odpadkov

Čeprav je september že mimo, v glavi in v srcu še vedno premlevam njegov zadnji teden oziroma dogodke tega tedna. Krmežljave jutranje pozdrave, dneve, preživete v družbi vedno iste skupine ljudi, bolečino ob slovesu. Ja, tudi ta je prišla, čeprav si še nisem odgovorila na temeljno vprašanje: kako, hudiča, se človek v enem tednu naveže na 20 popolnih tujcev?!

Zadnji septembrski teden je bil zame, ki sem sicer dokaj introvertirana oseba, precej poseben. Šla sem (konkretno!) iz svoje cone udobja in se pridružila izmenjavi Let’s Waste No More v Mladinskem centru Trbovlje. Teden je bil  nabit s poučnimi aktivnostmi, preko katerih smo spoznavali, da se da živeti tudi brez konstantnega proizvajanja odpadkov.

– 

Med vsemi dejavnostmi, delavnicami, predstavitvami in ogledi, ki so se v daljnem spominu zlili v kaotično župo tistega tedna, izstopa sredin izlet. Začeli smo ga na Bledu, vmes obiskali Ljubljano in ga zaključili na Trojanah, okrog ust mastni od krofov (in veganskega jabolčnega štrudla). Poleg čudovitih prizorov, ki smo jim bili priča na Bledu in v starem delu prestolnice, smo življenje brez odpadkov videli tudi v praksi. Maja Nagode nas je popeljala po koseški tržnici in nam pokazala, kako kupuje »zero waster«. Marija Lah, ena zadnjih dežnikaric v Sloveniji, pa nam je pokazala košček preteklosti, ko so bili dežniki vredni pol plače in ko so jih ob poškodbi nesli na popravilo, ne v kanto.

   

All good things come to an end …

Vse dobre stvari se enkrat končajo. Spomnim se, da sem zadnji večer že naveličana vsega, z vročino in razbijanjem v glavi komaj čakala, da me fant pobere in da padem v posteljo, pol ure kasneje pa sem ležala doma na kavču, solzna, in resno razmišljala, a bi izpadlo bedno, če bi šla nazaj. In situacija se do danes še ni stabilizirala. Še vedno se v meni prepletata dve reakciji na misel o zadnjem septembrskem tednu. Šla bi nazaj! in Fak, nikoli več!

Če povzamem: kaj nam je prinesla izmenjava? Poleg prijateljstev, od katerih bodo nekatera večna, druga pa so trajala samo en teden? A zato niso bila nič manj pristna? Mislim, da nam je prinesla znanje. Teorijo o tem, kako živeti brez odpadkov, smo prenesli tudi v prakso. Mislim tudi, da nam je izmenjava dala zavedanje, da lahko to znanje prenašamo naprej. Ideje, ki so rasle v naših glavah in se odbijale od sten skupnega prostora, so konec izmenjave potovale na vse konce sveta. Nekaj jih je ostalo v Sloveniji, ostale pa so odletele na Finsko, v Bosno in v Grčijo. In tam bodo dobile nov zagon in s svojo nalezljivostjo okužile še koga.

Top 3 | Moje najljubše blogerke / youtuberke

Read the post Top 3 | My favourite bloggers / Youtubers in English HERE.

V rubriki Predstavitve sem že predstavila kar nekaj Slovenk, ki delajo velike korake k življenju brez odpadkov in svoja razmišljanja delijo na različnih spletnih platformah.

Tole objavo pa posvečam tujim blogerkam oziroma youtuberkam, ki me vsak dan navdihujejo in silijo k premisleku ter spremembam. Na bolje, seveda.

Spodnje tri trenutno najbolj zagnano spremljam. Ljudje se seveda spreminjamo in naš okus tudi, zato je čisto mogoče, da bo moj seznam čez pol leta popolnoma drugačen. Trenutno pa je to to in z veseljem ga delim z vami.

Torej, moje najljubše tri blogerke / vlogerke / youtuberke so …

Jenny Mustard (@ Jenny Mustard):

Youtube | Instagram | Facebook | Web

Oseba, ki me je prepričala, da smisel minimalizma ni v odrekanju, temveč v olajšanju, ki spremlja posedovanje manjše količine stvari. Tema njenih vsebin sicer ni zero waste, zato nekoliko razbije mojo dnevno rutino spremljanja (sicer odličnih) zero waste blogerk in youtuberk. Spremljam jo predvsem zaradi veganskih jedi, ki jih pripravlja na neverjetno estetski način, in koristnih nasvetov glede planiranja in še marsičesa. Jenny je strokovnjakinja v tem, da dobi, kar hoče, in svoje znanje z veseljem deli na svojem Youtube kanalu. S fantom Davidom vlogata tudi o filmih in redno pripravljata podcaste z različnimi tematikami.

 

Kathryn Kellogg (@ goingzerowaste.com):

Youtube | Instagram | Facebook | Web

Pri Kathryn mi je všeč predvsem njena iskrenost in neposrednost. Na njeni spletni strani vedno najdem konkretne in uporabne nasvete, kako na različnih področjih življenja zmanjšati količino odpadkov. Neposreden je tudi njen stil pisanja – brez oklevanja prizna, da še vedno kupuje nekatere izdelke v embalaži. Všeč mi je logika za izbiro imena njene spletne strani, Going Zero Waste. Kathryn priznava in se zaveda, da zaradi različnih dejavnikov verjetno ne bo nikoli popolnoma dosegla cilja življenja brez odpadkov. Da pa vsak korak v pravo smer šteje. Pa še smisel za humor ima, kar se dobro vidi v zgornjem posnetku 🙂

Gittemarie Johansen (@ gittemary.com):

Youtube | Instagram | Facebook | Web

Gittemarie sem na Manj smeti – Manj skrbi že predstavljala. Prav ona je oseba, preko katere sem se spoznala s konceptom zero waste in zato si zasluži, da jo omenim na več mestih. Fascinira me njena popolna transformacija – iz modne blogerke, podvržene trendom in hitri modi, se je prelevila v osebo, ki vsa oblačila kupuje iz druge roke ali od trajnostnih proizvajalcev. Sama ustvari tudi velik del svojih ličil in kljub svojim zero waste prepričanjem je vedno noro dobro oblečena, zato je odlična inspiracija za tiste, ki želite živeti z manj odpadki, brez da bi to ogrozilo vaš osebni stil.

Kateri blogerji oziroma vlogerji so pa vam najbolj všeč?

Do naslednjič.

5 začetniških napak, ki jih delajo zero wasterji

Življenje brez odpadkov je ena boljših odločitev, kar sem jih sprejela v življenju. Je možnost, da živim v skladu s svojimi načeli in pri tem spoznavam čudovite ljudi, s katerimi delim način razmišljanja. Življenje brez odpadkov je proces učenja in ne nekaj, kar se zgodi z danes na jutri. In ko se učimo, seveda delamo tudi napake. Pri sebi in pri drugih zero wasterjih, ki jih spremljam, opažam pet najpogostejših napak – eni jih zagrešijo več, drugi manj. Jaz jih imam za seboj vseh pet pa še kako za povrh.

5 začetniških napak

Iz ene skrajnosti v drugo

Vem. Vem, kako je, ko te zagrabi tisti revolucionarni duh. Premikal bi gore, skakal do stropa, spremenil bi svet. Vse natanko v tem trenutku. Žal pogosto pozabimo, da Rima niso zgradili v enem dnevu. Uvajanje vseh mogočih zero waste novosti na silo nas lahko v kratkem času izčrpa in odvrne. Svoje navade raje spreminjajmo počasi in tudi ob majhnih uspehih bodimo ponosni nase.

Proces transformacije prilagajajmo svoji trenutni življenjski situaciji. Vedno bom zagovarjala trditev, da se vse da, če se hoče. Vendar nam bo lažje, če se tako velikih življenjskih sprememb lotimo takrat, ko nimamo drugih skrbi.

Aktiviramo “preacher mode”

Ko prevzamemo nov življenjski stil, nad katerim smo absolutno navdušeni, želimo (seveda!) zanj navdušiti tudi druge. In kako nas iritira (vsaj mene je), ko ti drugi kar nočejo biti tako navdušeni kot mi.

V primerih, ko bi partnerja/sostanovalko/očeta/sestro najraje stresli iz hlač, ker je iz trgovine zopet prinesel/a kup plastike, se opomnimo, da smo tudi sami do nedavnega živeli v nevednosti, kakršne zdaj obtožujemo njih. In pomislimo, kako bi odreagirali, če bi nekdo lepega dne od nas zahteval, da čez noč popolnoma spremenimo svoje življenje. Namesto teženja poskusimo s svojim ravnanjem raje postati zgled.

Kupujemo neštete zero waste pripomočke

Kot reklama za top shop. Kupite to, to, to in to pa bo vaše življenje popolno. Resnici na ljubo je varovanje okolja zelo dobra tržna niša in marsikdo nas bo poskušal prepričati, da potrebujemo ravno njegov izdelek, potem pa bomo res lahko živeli brez odpadkov. To je samo še ena različica potrošniškega življenja, ki se mu kot zero wasterji poskušamo izogibati. Vsekakor bodo v življenjskem slogu potrebne nekatere spremembe, ki jih bodo seveda spremljali tudi nakupi. A ne bodite kot jaz, ki se mi je ob odkrivanju bambusovih zobnih ščetk, kovinskih slamic, stekleničk za vodo, žvilcev in ostalega malo zmešalo in sem začela množično kupovati. Pa ne rečem, nekateri predmeti so res super in nam lahko močno olajšajo življenje brez odpadkov. A pred nakupom globoko vdihnite in premislite, ali res potrebujete paket pralnih vložkov, če pa ste si že kupili (in navdušeno uporabljate) menstrualno skodelico. In podobno, seveda.

Odvržemo obstoječo plastiko

Tu sem se uspela zadržat, čeprav me je na začetku resno prijelo, da bi v smeti pometala vso plastiko okrog sebe. Ko spremljam različne Youtuberje (na primer Gittemary) in njihova čudovita stanovanja brez vsake plastike, me še vedno stisne pri srcu. A nato se vprašam, kaj bi dobrega storila za okolje, če bi v smeti vrgla še čisto uporabno krtačo za lase, čajnik, ožemalnik za citruse, lunchbox in še kaj. Ravno to je eden izmed problemov današnje družbe – uporabne predmete mečemo v smeti samo zato, ker smo se jih naveličali. Tisto, kar lahko, raje izrabimo do konca. Tisto, česar absolutno ne želimo več, podarimo naprej. In šele nato poiščemo okolju prijazno alternativo.

Recikliramo več

Recikliranje je gotovo boljša rešitev kot sežig ali odpad, a s tem, da smeti kupčkamo v treh koših, namesto v enem, okolju ne delamo usluge. Spomnimo se na pet R-jev življenja brez odpadkov, kot jih v svoji knjigi opisuje Bea Johnson. Refuse (zavrni), Reduce (zmanjšaj), Reuse (ponovno uporabi), Recycle (recikliraj), Rot (kompostiraj). Šele, ko na vse možne načine poskrbimo, da v naš dom pride čimmanj odpadkov, se lotimo recikliranja tistega, česar ne moremo zavrniti, zmanjšati ali ponovno uporabiti.

Uredbe glede recikliranja so zelo meglene. Nihče ne zagotavlja, da bo vse tisto, kar vržemo v reciklažo, dejansko tudi pretvorjeno v nove izdelke. Plastika sploh je zelo nehvaležen material, saj jo lahko recikliramo le nekajkrat, potem pa neizogibno konča na odpadu. Temu pojavu rečemo “downcycling”, saj material vsakič izgubi na kakovosti, dokler ne postane popolnoma neuporaben. Poleg tega pa je tudi recikliranje proces, ki porablja naravne vire in energijo in, če se mu lahko izognemo z nakupom traj(nost)nih ali biorazgradljivih izdelkov, bi to vsekakor morali storiti.

Ste “krivi” katere od teh napak? Zaupajte se nam, ne bomo vas obsojali (preveč) 😄 !!

THE TRUE COST | Kakšna je prava cena poceni mode?

Ko sem pred desetimi leti odprla svojo garderobno omaro, me je tam pričakala povsem drugačna slika kot danes. Takrat sem se s sošolkami najmanj enkrat mesečno odpravila v Ljubljano, kjer sem v BTC-ju puščala pol svoje štipendije, približno ob istem času pa je v naše konce prišla trgovina Kik, ki je mojo že tako tanko denarnico še dodatno lupila skoraj vsak dan. Pod pretvezo cenovne ugodnosti, seveda.

Kaj je moda?

Marsikdo gleda na modo kot na nekaj vseprisotnega in univerzalnega, nekaj, o čemer se ne sprašujemo. Pač obstaja – tako kot na primer gravitacija. V resnici je moda vse prej kot kakšna dogma, čeprav njeni ustvarjalci seveda želijo, da jo dojemamo kot tako in počnemo tisto, kar »moramo« – kupujemo in jim ustvarjamo dobiček.

Moda se je v zadnjih letih spremenila skoraj do neprepoznavnosti. Včasih so na leto izšle štiri kolekcije – ena za vsak letni čas. Danes pa v želji po čimvečjem dobičku modna industrija lansira preko 50 kolekcij letno – moda se tako menja enkrat tedensko in, če ta teden nosiš majčko, ki je bila moderna prejšnji teden, si zastarel, čuden in nasploh nekul.

Kdo pa določa, kaj je moderno in kaj ni? Za to je zadolžena modna industrija, ki s ciljem maksimizacije dobička modo določa po principu: če so danes moderne visoke pete, bodo jutri moderne nizke. Zakaj? Da danes tečemo v trgovino po visoke pete, ki bodo jutri že tako iz mode, da si jih ne bomo drznili obuti, ampak bomo raje tekli v trgovino po nizke pete. In tako dalje in tako naprej.

Film The True Cost

Dokumentarni film The True Cost razkriva ozadje hitre mode, natančneje tovarn, imenovanih »sweatshops«, in delavcev, ki delajo v njih. Ena izmed držav, kjer se te tovarne nahajajo, je Bangladeš. Mnogi delavci tam zaslužijo manj kot tri dolarje na dan. Shima Akhter, vodja sindikata in delavka v tovarni, je ob začetku svoje »kariere« pri 12 letih zaslužila 10 dolarjev na mesec. Ko je z drugimi delavci zahtevala boljše pogoje dela, so jih brutalno pretepli – s palicami, škarjami, »z našimi glavami so tolkli ob steno,« je povedala. Še huje je bilo v Kambodži, kjer so uporniške delavce enostavno postrelili.

Tudi strukturno so tovarne izredno nevarni kraji. Ker v želji po zmanjševanju stroškov vodstvo ne skrbi za osnovne varnostne pogoje, prihaja do požarov in do tega, da se tovarne rušijo (v takšnem zrušenju je v Bangladešu leta 2013 umrlo preko 1000 ljudi). Ob požarih in ostalih katastrofah delavci tovarn ne morejo zapustiti, niti skozi okna – na teh so nameščene mreže, da delavci zaradi grozovitih pogojev ne bi poskakali v smrt.

Proizvodni proces poceni oblačil zastruplja ljudi in okolje. Začne se že pri gensko spremenjenem bombažu, ki povzroča bolezni pri kmetih, ki ga pridelujejo. Nadaljuje se z bombažnim tekstilom, ki ga obdelujejo s strupenimi barvili in kemikalijami. Ostanki bombaža se nalagajo na odlagališčih, kjer dež kemikalije izpira v tla in v vodo. Naša oblačila šivajo premalo plačani delavci, ki živijo in delajo v nečloveških pogojih in so pogosto še otroci.

Vse to, da lahko skoraj vsak dan oblečemo novo majčko in da jo, ko se pojavi najmanjša luknjica, brez pomisleka vržemo v smeti. S ponosom pripovedujemo o vseh poceni oblačilih, ki smo jih danes prinesli iz trgovine, ob tem pa ne pomislimo, kaj je razlog, da so ta oblačila tako poceni.

Zgodbe črnega petka

Še bolj se naše obsedenosti z nakupovanjem zavemo, če poslušamo zgodbe »črnega petka«.

Črni petek je v ZDA dan za dnevom zahvalnosti. Od leta 1952 se smatra za začetek nakupovalne sezone pred božičem in večina večjih prodajalcev ta dan trgovine odpre zelo zgodaj ali celo ponoči. Cene artiklov so na črni petek precej nižje kot običajno.

– vir: Wikipedia

Prebrala sem veliko zgodb s tega dne, ki jih na socialnih omrežjih objavljajo prodajalci, ki so jim bili priča. Kaj naj rečem … Ena je hujša od druge. Ljudje se stepejo zaradi toasterjev, sredi takih pretepov se znajdejo celo dojenčki, ljudje izkoriščajo majhne otroke, da v vsesplošni paniki kradejo artikle. Z vami pa bi rada delila najhujšo zgodbo, ki sem jo našla na spletni strani Buzzfeed:

Morda se problemi, kot so poteptani nakupovalci v Ameriki in porušene tovarne v Bangladešu, zdijo oddaljeni. Morda se sami sebi zdimo nemočni. Ampak čas je, da sprejmemo temeljno resnico potrošništva: če ni povpraševanja, ni ponudbe. In kot potrošniki nismo nemočni. Vsakič, ko odpremo denarnico, z njo volimo. Ustvarjamo povpraševanje po hitri modi ali pa po trajnostni modi. Odločitev je naša. Če premaknemo povpraševanje v bolj trajnostno smer, nam bo ponudba gotovo sledila.

Kaj lahko torej storite, da se oblečete bolj okolju prijazno?

1. Oblačila ponosite do konca. 

Kar 95 odstotkov oblačil, ki jih zavržemo, je mogoče reciklirati ali popraviti. Večina kosov, ki na letni ravni pristanejo v smeteh, je še uporabna – odvrgli smo jih zgolj zato, ker smo se jih naveličali. Oblačila, ki jih kupite, ponosite do konca, če pa vam niso več prav ali ne ustrezajo več vašemu stilu, jih podarite prijateljem, sorodnikom ali odnesite v trgovino z oblačili iz druge roke.

2. Popravite.

Če še malce ostanemo pri zgornji trditvi, se vam je že kdaj zgodilo, da ste na najljubši srajci opazili drobceno luknjo in jo brez pomisleka vrgli v smeti? Upam si trditi, da lahko, tudi če niste še nikoli držali v roki šivanke, popravite večino napak, ki se z redno uporabo pojavijo na oblačilih. To so odpadli gumbi, drobne luknjice in šivi, ki so popustili. Na tej strani najdete kar nekaj napotkov za poživitev starih čevljev, za popravilo strganih hlač in podobno. Ne bojte se vsaj poskusiti. Če vam ne uspe, lahko za pomoč prosite koga bolj izkušenega ali (le v skrajnem primeru) kos vendarle odvržete.

3. Kupujte iz druge roke. 

Preko spleta ali v fizičnih prodajalnah. Predsodki glede kupovanja iz druge roke so odveč. Takšna oblačila so seveda mnogo cenejša, iz njih pa so se v večjem delu že izprale kemikalije, s katerimi so jih obdelali v tovarnah. Če vas skrbi, da bi vas na cesti v »njenem« puloverju opazila soseda, le pomislite, koliko enakih kosov oblačil prodajo večji ponudniki hitre mode, kot so H&M, Zara in podobni.

4. Kupujte trajnostno. 

Na tržišču obstaja veliko znamk, ki izdelujejo oblačila iz organskih materialov, delavci pa so za svoje delo tudi pošteno plačani. Kose, ki jih ne morete oziroma nočete kupovati iz druge roke (v mojem primeru je to gotovo spodnje perilo), kupujte od trajnostnih proizvajalcev.

5. Zavrnite vrečko.

Razumljivo je, da si kosov iz trgovin, ki prodajajo oblačila iz trajnostnih materialov, ne moremo privoščiti prav vsi. Če se po kak kos že odpravite v »navadno« trgovino, naredite vsaj minimum – na internetu si poglejte, katere trgovine so najhujši onesnaževalci in se jim izognite, poskrbite, da pakiranje kupljenih oblačil ne vsebuje plastike (primer so nogavice, ki včasih visijo na majcenih plastičnih obešalnikih), zavrnite vrečko, če vam jo ponudijo in, kot pravi 1. točka, kupljeno tudi izrabite do konca.

Boste poskusili?

Do prihodnjič.

Naravni parfum LaSaponaria | Nagradna igra – zaključena

Ahhhh! Že ves teden uživam na dopustu. Zaenkrat smo obiskali že Hrvaško, Bosno, Črno goro in Albanijo, čaka pa nas še nekajdnevni oddih v čudoviti Grčiji. Pa ravno za moj rojstni dan, kaj je še lahko lepšega ❤

Seveda sem kar nekaj časa pred dopustom posvetila pakiranju in razmišljanju, kaj moram vzeti s sabo. Tokrat sem se še posebej potrudila, da bo moj dopust kar najmanj negativno vplival na naš planet. V moji kozmetični torbici brez odpadkov je tako svoje mesto našel tudi naravni parfum znamke LaSaponaria, ki mi ga je poslala Jasmina iz spletne trgovine Herbas.

naravni parfum 9

Grace

V vonj parfumčka Grace sem se zaljubila na prvi “pogled”. Na spletni strani trgovine Herbas je zapisano, da je: “BIO parfum Grace idealna mešanica cvetličnih esenc, kot so jasmin, vrtnica, hiacinta in ilangilang z dodatkom sladkosti vanilije in svežine bergamotke ter čutnosti začimb. Sladek in izzivalen vonj.” Mene spominja na vonj Huba Buba čigumijev in, ko ga enkrat nanesem, se ves čas ovohavam 😀

naravni parfum 2

naravni parfum 5

Sestavine:

Prunus Amygdalus Dulcis Oil*, Parfum**, Butyrospermum Parkii Butter*, Oryza Sativa Cera, Hydrogenated Castor Oil, Linalool, Geraniol, Limonene, Citral, Benzyl Alcohol

*iz ekološke pridelave **iz naravnih izvlečkov

Pri nanosu upoštevam Jasminin nasvet: če ga naneseš na konice las, zadiši vsakič, ko premakneš glavo. Super pri tem je, da opravlja dvojno funkcijo – narejen je iz sestavin, ki navlažijo suhe konice las. Čeprav diši božansko, mi je fajn, da imam še nekaj od njega.

Naravni parfum LaSaponaria je veganski, brez sestavin živalskega izvora. Ker gre za trdi parfum (osnova zanj je karitejevo maslo), ga za željen učinek porabiš res malo, kar je super. Pakiran je v kovinski embalaži, okrog škatlice pa je ovoj iz papirja. Slednjega bom dala v reciklažo, kovinsko škatlico pa bom spravila in ponovno uporabila. Morda se bom kdaj lotila izdelave lastnega parfuma in mi bo tale škatlica prišla prav 🙂

Tudi za vas imam parfumček

Ker je bila Jasmina tako prijazna, da mi je poslala dva parfumčka, bom enega podarila vam. Tudi ta naravni parfum je znamke LaSaponaria, vonj pa se imenuje Juice. Ker sem firbčne narave, sem ga seveda morala povohati. Vonj me je ob prvem stiku nekoliko odbil, saj je precej močan. Ko pa sem ga malce nanesla na roko, se je na koži čudovito razdišal, tako da sem bila že v resni dilemi, katerega naj obdržim zase 😀

naravni parfum 4     naravni parfum 3

naravni parfum 7

Opozorilo: Medtem, ko je Grace bolj “ženski” vonj, je Juice primeren tako za moške kot za ženske, tako da vsi vabljeni k sodelovanju v nagradni igri.

Če želite svoj Juice … 

Svoj čudovito dišeč parfum lahko dobite tako, da:

  • všečkate Facebook stran Manj smeti – Manj skrbi
  • da všečkate Facebook stran spletne trgovine Herbas
  • všečkate objavo na Facebooku
  • jo delite – obvezno pritisnite Deli zdaj (Javno) oziroma Share now (Public)
  • in v komentar zapišete, kje ste oziroma boste preživljali svoj letošnji dopust in zakaj ravno tam. Če ste oz. boste na dopust s seboj vzeli še koga, ga seveda označite v objavo 🙂

Prejemnico oziroma prejemnika parfuma bom izžrebala konec tedna, ko se vrnem z dopusta. Znan/a pa bo v ponedeljek, 4. septembra. Razglasila ga/jo bom na Facebooku, tako da spremljajte Manj smeti – Manj skrbi.

Če vam sreča v žrebu ne bo naklonjena ali bi radi preizkusili katerega izmed preostalih treh vonjev (Grace, Odry, Lolly), pa lahko izkoristite kodo za 10 odstotni popust v spletni trgovini Herbas. Velja tudi za vse ostale izdelke v njihovi ponudbi. Kodo najdete v stranskem meniju spletne strani Manj smeti – Manj skrbi.

Se slišimo!

Kaj je v moji kozmetični torbici? | Dopust brez odpadkov

Pred nekaj dnevi sem končno dočakala letošnji dopust. Tole objavo pišem iz majcene hišice v Albaniji, kjer prenočujemo, poleg nas pa sosedi glasno plešejo kolo 😄

Ker je to moj prvi pravi zero waste dopust, sem tudi prtljago pripravila tako, da mi ne bo treba ustvarjati odpadkov. Ker vas je zanimalo, kaj je v moji kozmetični torbici, sem pripravila seznam, kaj vse sem vzela s sabo.

Najlepše pri moji kozmetični torbici je, da so v njej točno tisti produkti, ki jih dnevno uporabljam tudi doma. Ker ne zasedejo veliko prostora in ker jih pač ni veliko (so uporabni na več načinov), se mi ni bilo treba ukvarjati s prestavljanjem v manjšo embalažo.

Kozmetična torbica za dopust brez odpadkov

Nega las in telesa

  • Šampon: kos trdega šampona iz Lusha, ki ga uporabljam tudi za umivanje obraza, saj mi pomaga proti mastni koži.
  • Milo: za tuširanje, umivanje rok in pranje oblačil
  • Krtača za lase
  • Menstrualna skodelica: super za plavanje in za daljše poti, ko ni vedno pri roki wc-ja za menjanje vložkov ali tamponov
  • Toaletni papir: papir Paloma, ki ni pakiran v plastiko, temveč v papirnate zavojčke
  • Robec: za brisanje nosu
  • Soda bikarbona: namesto suhega šampona, kot pripomoček za odstranjevanje madežev iz oblačil in za odstranjevanje neprijetnih vonjav iz čevljev
  • Britvica: kovinska britvica, ki ima zamenljiva rezila
  • Karitejevo maslo: za suhe konice las, za suho kožo na ustnicah, obrazu, rokah in po celem telesu
  • Pilica za nohte
  • Škarjice
  • Ščipalka za nohte

 

Za lepoto

  • Ličila: barvica za obrvi in barvica za oči. Zaenkrat še ne uporabljeni.
  • Parfum: trdi parfumček LaSaponaria iz spletne trgovine Herbas, ki diši po Huba Buba čigumijih 😊

 

Za čiste zobe

  • Zobne tabletke: kupljene v Lushu. Četrtinka zadostuje za enkratno umivanje zob. Tabletka v sili služi tudi kot bombonček za svež dah.
  • Zobna ščetka: lesena ščetka v ovitku iz plastičnih vrečk

 

Deodorant

  • Deodorant v kristalu
  • Deodorant v kosu

* več o deodorantih sem napisala tule.

 

Tako, to je to. Skoraj vse to gre v toaletno torbico, ki jo tudi vidite na fotografiji.

Aja, ker se imam na dopustu tako fajn, bi rada, da se imate tudi vi fajn. Zato za vas v prihodnjih dneh pripravljam majčkeno presenečenje. Spremljajte www.manjsmetimanjskrbi.si!

Pozdravčke iz vroče in prašne Albanije!

Namaz iz jajčevcev | Veganski prigrizek

Obožujem jajčevce.

Resno. Na 101 način. Pohane, popečene, prelite z bučnim oljem, polnjene, kot podlago za vegansko pico … Nedolgo nazaj pa sem jih preizkusila tudi v obliki namaza. Po tem, ko sem na FB objavila fotko namaza, ki ga je pripravila moja mamica, vas je kar nekaj prosilo za recept. Po nekaj teženja, naj mi pove, kaj je zakuhala, se je le uklonila in mi zaupala, kako se ga naredi. Res je odličen pa tudi preprost za pripravo, tako da priporočam, da se kar lotite.

Namaz iz jajčevcev 3


Najboljši veganski namaz iz jajčevcev

Namaz iz jajčevcev 1     Namaz iz jajčevcev 2

Sestavine:

  • 4 jajčevci srednje velikosti
  • 2 srednje veliki čebuli
  • 1 glava česna
  • sol (po želji)

Čas priprave: 50 – 90 minut

Priprava je v bistvu zelo podobna kuhi ajvarja. Jajčevce opereš in jih obrišeš do suhega. Položiš jih na pekač in pečeš 20 do 30 minut na 200 stopinjah. Tačas nasekljaš obe čebuli in česen ter oboje prepražiš.

Ko so jajčevci pečeni, jih olupiš in zmiksaš. Zmiksane jajčevce dodaš pekočim zadevam in pražiš še 30-60 minut (in pri tem s stalnim mešanjem treniraš bicepse).

Namaz probaš in po želji (do)soliš. Če ga še kaj ostane, še vročega nadevaš v kozarčke in pri tem paziš, da v njem ni zračnih mehurčkov. Zapreš in hraniš na hladnem. Lahko tudi v hladilniku, ampak prej počakaj, da se shladijo.

Pa dober tek!

Naravna krema za sončenje Amon in Anis

Precej dolgo sem iskala kremo za sončenje, izdelano iz naravnih sestavin, brez plastične embalaže, ki ni testirana na živalih. Rečte mi zbirčna, ampak rada vidim, da z izdelki, ki jih nanašam na kožo, ne škodim sebi, planetu ali bitjem, ki na njem živijo. Mislila sem, da bo to misija nemogoče, a sem na koncu vendarle našla pravi izdelek. To je naravna krema za sončenje, ki jo izdelujeta Amon in Anis.

naravna krema za sončenje 9     naravna krema za sončenje 10

Sestavine:

karitejevo maslo, olivno olje, cinkov oksid, kokosovo olje, čebelji vosek, olje sončničnih semen, rožmarinov antioksidant. (Vse, razen cinkovega oksida, je iz kontrolirane ekološke pridelave.)

Naravna krema za sončenje 1     Naravna krema za sončenje 2

Naravna krema za sončenje 3     Naravna krema za sončenje 4

Naravna krema za sončenje Amon in Anis je na voljo v dveh odišavljenih (citrus, kokos) in eni neodišavljeni različici. Jaz sem si izbrala slednjo, saj mi tipični “poletni” vonji, ko se pomešajo s poletno vročino, hitro postanejo premočni. Čeprav je krema neodišavljena, ima vseeno blag, naraven vonj, ki se porazgubi, ko jo naneseš na kožo.

Krema ima Peta Cruelty Free Certifikat, kar pomeni:

“Companies listed either signed PETA’s statement of assurance or provided a statement verifying that they do not conduct or commission any animal tests on ingredients, formulations, or finished products and that they pledge not to do so in the future.” 

Ima tudi ekološki certifikat Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM.

Všeč mi je

Pri kremi za sončenje Amon in Anis mi je všeč, da je gosta, kar pomeni, da je porabiš manj. Ker vsebuje sestavine, kot sta čebelji vosek in karitejevo maslo, ki sta pri sobni temperaturi v trdnem stanju, jo je treba razmazati počasi, da se tidve sestavini na topli koži nekoliko raztopita. Vsebuje naravni mineral cinkov oksid, ki mehansko ščiti kožo pred sončnimi žarki. Ker je zaščita mehanska (odbija sončne žarke), je potrebno nanos kreme redno obnavljati, recimo po kopanju. Cinkov oksid ni v obliki nano delcev, zato kožo rahlo belkasto obarva. Na meni, ki sem že tako bolj mlečne barve, se ni preveč poznalo 😀

Krema ima SPF (zaščitni faktor) 30. Kot piše v navodilih za uporabo kreme, sem se tudi po mazanju izogibala neposredni pripeki in lahko rečem, da je kombinacija obojega opravila svoje delo.

Ena stvar pa me je na kremi zmotila. Ko sem se nekaj minut po nanosu podrgnila po roki, se mi je začela koža svaljkati. Predlagam, da uporabo kreme kombinirate z rednimi pilingi kože (ki tako ali tako ne škodijo). Lahko poskusite tudi s suhim krtačenjem, če ne marate packanja. Preberite si recept za super anticelulitni piling iz domačih sestavin, ki ga je pripravila moja so-zero-wasterka Barbara.

Tule pa si lahko ogledate nanos kreme pred in po pilingu:

naravna krema za sončenje 5     naravna krema za sončenje 6

Kot sem že omenila, je bila odločilni faktor pri izbiri kreme za sončenje tudi embalaža. Naravna krema za sončenje Amon in Anis je pakirana v steklenem kozarčku s kovinskim pokrovom, ki ga bom lahko ponovno uporabila, mogoče celo za shranjevanje zgoraj omenjenega pilinga.

Več o izdelkih Amon in Anis ter o njiju samih pa si lahko preberete na njuni spletni strani www.amonanis.si.