1 teden, 10 evrov | Dan 3 – domače njom njom testenine

Za mano je že tretji dan Zero Waste izziva – na polovici smo že! Uživam v okusnih obrokih in jem toliko, kot moje telo potrebuje.

zajtrk / malica: narezana domača tortilja, narezana četrtina svežega paradižnika, popečena polovica bučke in polovica jajčevca

kosilo: domače testenine z jajčevcem, popečenim na česnu

večerja: na koščke narezana polovica jabolka


Drugi dan zero waste izziva je baje minil v znamenju stradanja. Tule pa si lahko preberete o četrtem dnevu izziva.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 2 – Ali stradam?!

Tudi drugi dan mojega Zero Waste izziva je minil brez težav. Za kosilo sem se precej najedla, tako da mi do večerje ni bilo.

zajtrk: ovseni kosmiči z banano

kosilotri domače tortilje, pol svežega paradižnika, pol popečenega jajčevca, pol popečene bučke, gora solate

večerja: /

Nekatere skrbi, da sem v prvem dnevu Zero Waste izziva, v katerem en teden (7 dni) jem za 10 evrov, pojedla premalo. Tudi o tem sem nekaj več povedala v videu.


Kakšen je bil moj jedilnik 1. dne izziva, si poglejte tule, tule pa najdete video o tretjem dnevu izziva.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 1 – Začenja se

Danes je bil prvi dan mojega izziva, v katerem poskušam dokazati, da se da brez oziroma z minimalno embalažo živeti za 10 evrov na teden. Izziva sem se lotila, ker pogosto slišim, da je življenje brez odpadkov predrago, da bi lahko tako živel vsak.

Začetek je obetaven. Jedla sem tri okusne obroke (večerja je bila bolj skromna, ker res nisem bila lačna), za žejo sem pila vodo iz steklenega vrča, v katero sem narezala pol limone. Limona dolgo ne izgubi okusa, tako da jo lahko z vodo prelijemo večkrat.

zajtrk: skodelica ovsenih kosmičev s polovičko banane

kosilo: trije manjši krompirji, na tanko narezani in posoljeni, dve jušni žlici zmečkanega avokada

večerja: pol korenčka, dve čajni žlički zmečkanega avokada, vse skupaj posoljeno

Kako so izgledali moji trije obroki in še več o vtisih prvega dne si preberite v spodnjem videu 🙂


Kaj sem jedla 2. dan izziva (ko so me obtožili, da stradam), si poglejte tule.

martina

Pod cvetočo češnjo | Barbara o življenju brez odpadkov

Spet je nedelja in čas je za še eno predstavitev. Prejšnjič se mi je pridružila Enajstazija, tokrat sem se pogovarjala z Barbaro, ki piše ekološko naravnan blog Pod cvetočo češnjo. Z Barbaro se preko spleta poznava že kakšnega pol leta, prvič pa sva si v roke segli na aprilskem srečanju Zero Waste blogerk v Ljubljani. Takrat je nastala tudi spodnja fotografija:

pod cvetočo češnjo 1
Na srečanju Zero Waste blogerk. Barbara je druga z desne. Foto: Katja Sreš
Kako dolgo se že trudiš živeti okolju prijazno? Kaj te je pritegnilo k temu?

Največji vpliv name je zagotovo naredil študij Okolja, kjer sem se seznanila s sodobnimi težavami v okolju. Začela sem raziskovati, kako lahko jaz prispevam k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Tako so se začeli postopni koraki. Posledično je nastal tudi blog Pod cvetočo češnjo in e-knjiga Danes besede, jutri dejanja, kjer delim svoje znanje in izkušnje z vsemi, ki jih takšen način življenja zanima.

Pripravila si nam recept za domač piling iz kavnih zrn. Misliš, da so domači izdelki za nego telesa boljši od kupljenih? Zakaj?

Vsekakor so domači izdelki boljši v tem smislu, da vem, kaj nanašam na kožo. Vendar je tudi tu potrebno nekaj pazljivosti in znanja, da se uporabljajo primerne rastline za pripravo izdelkov za nego različnih tipov kože, las …

Pred leti sem na radiu slišala starejšo gospo, ki je rekla, da na kožo nanaša samo takšne izdelke, ki si jih upa tudi pojesti. Danes vem, da je to zelo dober nasvet 🙂

Kakšne prednosti še vidiš v življenju brez odpadkov?

Prednosti življenja z manj odpadkov je zagotovo to, da mesečno privarčujem nekaj denarja. Več ustvarjam doma iz odsluženih stvari. Bolje se počutim, ker vem, da sem naredila nekaj dobrega zase, svoje najdražje in naš planet. Postala sem bolj odgovorna, saj pred vsakim nakupom dobro premislim, če ta izdelek res potrebujem itd.

Se ti zdi, da bi se kot »Zero Wasterka« na kakšnem področju še izboljšala?

Seveda, prav na vsakem področju se še lahko izboljšam in k temu tudi stremim.

Kaj bi svetovala nekomu, ki želi začeti z življenjem brez odpadkov?

Svetovala bi, da začne mogoče z enim res preprostim korakom npr. da pije vodo iz pipe in je ne kupuje v plastenkah, ali pa, da s sabo v trgovino odnese vrečko za večkratno uporabo. In tako potem nadaljuje korak za korakom v življenje brez odpadkov.

Več o Barbari in o tem, kako prispeva k lepšemu, bolj zdravemu okolju, pa na njeni spletni strani Pod cvetočo češnjo. Spodaj pa najdete njen recept za domač piling, ki bo še posebej prav prišel pred dopustom na morju 🙂

pod cvetočo češnjo 2

Sestavine:

– kavna usedlino, ki je nastala pri kuhanju kave
– morska sol
– olivno olje

Priprava:

Eni enoti kavne usedline (brez tekočine) dodaš eno enoto morske soli in eno enoto olivnega olja. Vse sestavine dobro premešaš, da nastane gosta zmes in piling že lahko uporabiš. V primeru, da pripraviš preveč pilinga, ga shrani v dobro zaprt steklen kozarec.

Uporaba:

Kavni piling je zelo učinkovit pri odpravi pomarančne kože, saj kofein pospeši krvni obtok, pomaga pri razgradnji maščobnih celic in preprečuje nastajanje novega celulita. Naneseš ga na vlažno kožo in s krožnimi gibi masiraš problematične dele, potem ga pustiš delovati še 5 minut in spereš. Sicer pa ga lahko uporabljaš za celo telo.

martina

Je 10€ dovolj za en teden Zero Waste obrokov?

Morda se spomnite, da sem svojo življenjsko pot brez odpadkov začela ravno z izzivom. No, od tega je minilo že malo več kot devet mesecev in mislim, da je čas, da se ponovno izzovem.

Najpogostejši predsodek, s katerim se srečujem, ko o okolju prijaznem življenju govorim z drugimi, je, da je življenje brez odpadkov predrago. Da se ne da. Pa se res ne da?

Po nekaterih podatkih naj bi povprečno slovensko gospodinjstvo, ki ima 2,6 člana, lani za hrano porabilo okrog 2600 evrov. To je, če malce preračunamo, malo več kot 19 evrov na osebo na teden.

Iskreno verjamem, da lahko za toliko denarja jemo tudi, če se aktivno trudimo, da s svojo prehrano ne ustvarjamo odpadkov. Ker pa je to izziv in ker sem trmasta, sem se odločila, da bom ta znesek še nekoliko zmanjšala.

Tako se izzivam, da bom naslednji teden preživela samo z 10 evri za hrano.

S tem pa ne mislim, da bom en teden stradala. Izzivam se, da bom en teden jedla tri obroke na dan, tri obroke, ki mi bodo všeč, pri tem pa ne bom za hrano zapravila več kot 10 evrov.

Po eni strani se izziva res veselim, po drugi pa me je nekoliko strah, da se bom kje zakalkulirala in vseeno kdaj ostala lačna. Vseeno namreč vem, da bo potrebnega nekaj računanja, da ne bom vseh 10 evrov pojedla v enem obroku 🙂

Vsak dan sproti bom beležila svoje izkušnje, zapisala kak recept, poskusila kaj zanimivega. O vsem pa vas bom sproti obveščala – morda v video, morda pa v pisni obliki. Bi se mi morda kdo pridružil?

Enajstazija | Reciklaža za dober namen

Pred kratkim sem spoznala osebo, ki dokazuje, da gresta dobrodelnost in skrb za okolje z roko v roki. Enajstazija je dekle, ki iz recikliranih materialov ustvarja uporabne izdelke, ki jih nato podari v zameno za donacijo izbrani dobrodelni organizaciji. V veselje mi je, da lahko njo in njeno delo predstavim na Manj smeti – Manj skrbi. Najprej mi je odgovorila na par vprašanj, nato pa je posnela še kratek video, kako je izdelovala nahrbtnike v prvi “rundi” svojega dobrodelnega projekta.

Zakaj želja po anonimnosti?

Moja želja po anonimnosti izhaja iz dveh aspektov, tako sebičnega kot altruističnega. Sebični aspekt je, da se ukvarjam s poklicem, ki nima zveze z ročnimi spretnostmi ali nevladnimi organizacijami, in v katerem pričakujem, da bodo ljudje občasno »poguglali« moje ime. Posledično ne želim, da se ta dva dela mojega življenja mešata. Na eni strani, da me kdorkoli v poklicnem življenju ne bi jemal resno zaradi aktivnosti v mojem prostem času, in na drugi strani, da bi mi kdorkoli očital, da si z dobrodelnostjo delam kakršnokoli »reklamo«.

Nenazadnje pa v razkritju svojega imena ne vidim nobene dodane vrednosti. Mislim, da namen dobrodelnosti ni, da se človek hvali s tem, kaj vse počne na humanitarnem področju. Če imaš namen pomagati, pomagaj, brez samopromocije in jemanja zaslug. In najbolj »čista« verzija dobrodelnosti se mi zdi prav tista, ki je anonimna in posledično niti implicitno ne pričakuje ničesar v zameno.

Je pa res, da če ima kdo preveč časa, se bo najverjetneje lahko dokopal do mojega imena in identitete. Ne trudim se ju aktivno skrivati, zgolj na pladnju ju ne ponujam. ?

V prvi rundi si delala nahrbtnike. Koliko si jih »prodala?«

Od prve runde je minilo približno 14 dni. V tem času sem »prodala« dva nahrbtnika in en darilni bon. Naslednjo kolekcijo objavljam 11. junija in upam, da bo z vsakim novim mesecem, ko se bo ponudba širila, zanimanja več.

So ljudje navdušeni nad idejo, da bi nekaj kupili in v zameno donirali?

Zaenkrat sem prejela zgolj pozitivne odzive. Nihče še ni predstavil kakšne kritike ali pomisleka. O zasnovi koncepta sem razmišljala zelo dolgo in sem se trudila, da je sistem zastavljen tako, da je čim manj prostora za dvome in pomisleke. Načeloma sem mnenja, da bi vsaka vzpodbuda za donacije (v tem primeru s prejemom unikatnega izdelka), morala biti dobrodošla. Tako s strani donatorjev kot prejemnikov donacij.

Kakšen bo tvoj naslednji projekt? Kaj boš izdelovala?

Junijski projekt je že zaključen, trenutno sem v procesu izdelave julijskega. Trudila se bom, da bodo mesečne kolekcije relativno raznolike, od tekstilnih izdelkov, nakita, kozmetike in tako dalje. Odprta sem tudi za predloge projektov, saj je namen, da so izdelki všeč čim večjemu krogu ljudi. Če je predlog v moji moči in okviru mojih sposobnosti, ga bom z veseljem upoštevala. Junijski projekt je na temo nakita, kaj konkretno bo, pa si boste lahko ogledali 11. junija na moji spletni strani in socialnih omrežjih.

Vabiš k sodelovanju tudi druge ustvarjalce? 

Seveda vabim. Ravno prej nekaj dnevi sem ustvarila rubriko »gostujoči ustvarjalci«, kjer trenutno že gostim gospo, ki mi je pisala z željo po sodelovanju.

Imaš kakšne pogoje, če se ti želijo pridružiti?

Zaenkrat je edini pogoj, da se izdelki ponudijo v zameno za donacijo, seveda pa je kasneje podrobnejši način sodelovanja lahko stvar dogovora. Več kot nas je, bolj lahko pomagamo in v dobrodelnosti po mojem mnenju ni prostora za omejevanje konkurence. ?

Tako. Več o Enajstazijinem projektu najdeš na njeni spletni strani www.enajstazija.com. Kot je omenila, bo novo kolekcijo izdelkov (tokrat na temo nakita) objavila 11. junija. Takole pa izgleda njen ustvarjalni proces (P. S.: če bi si kdo želel po teh navodilih izdelati svoj nahrbtnik, verjetno ne bo jezna 🙂 ):

Naslednjo nedeljo se bom pogovarjala z Barbaro izpod cvetoče češnje, ki bo za nas pripravila super zero waste pripravek za nego kože 🙂

martina

Srčni kotiček za nakupe brez embalaže

Preteklo soboto je na Fužinah zaživela trgovinica brez embalaže – imenovana Srčni kotiček. V slikovitem Labirintu umetnosti so se pri nekdanjem bralnem otoku zbrali tisti, ki dajo nekaj na zdravje našega planeta in želijo nakupovati brez, da bi pri tem ustvarjali enormne količine odpadkov.

Čeprav je bila trgovinica odprta le nekaj ur (šlo je za preizkušanje poslovne ideje) je privabila kar lepo število ljudi. Dokaz, da je Janja Srčnik z ekipo ustvarila nekaj posebnega 🙂

Obiskovalci so si lahko v svoje stekleničke pretočili domače bučno olje, kupili sokove v steklenicah za večkratno uporabo, si v vrečko ali kozarec nasuli ajdovo ali proseno kašo ter se posladkali z domačimi jabolki in hruškami. Manjkala ni niti starinska tehtnica.

Prijetno sem bila presenečena, ko sem med obiskovalci zagledala Sabino oziroma Mami na vrtu. Ko se na kupu dobijo Zero Wasterke, je obvezno nekajkrat pogledati v objektiv, kar smo seveda tudi storile 😀

Tudi sicer fotografije povedo več kot tisoč besed in jim bom zdaj dovolila, da prevzamejo vlogo pripovedovalca. Skratka, ekipi Srčnega kotička čestitke ob uspešni otvoritvi in veliko uspeha pri nadaljnjem razvijanju ideje.

trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže     trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže

Foto: Janja Srčnik

 

srčni kotiček     srčni kotiček

srčni kotiček

Ob vseh dobrotah, ki so bile v Srčnem kotičku na voljo brez embalaže, pa se še vedno nadaljuje moje iskanje Zero Waste koruznih kosmičev. Za kakršne koli informacije se priporočam! 🙂

Nepremočljiva vrečka | Delavnica recikliranja

Ko se nam hlače enkrat strgajo, imamo več možnosti. Lahko jih zabrišemo v smeti in gremo po nove. Lahko pa vzamemo šivanko in sukanec in jih zašijemo. Včasih pa se to enostavno ne da. Če ste kaj meni podobni, hlače nosite, dokler vam na riti ne razpadejo. Ko je blago že čisto tanko, se šivanje ne splača več. Lahko pa te hlače še vseeno obvarujemo pred smetmi. Temu bo namenjena četrtkova delavnica v Podutiku.

Na super lokaciji v naravi bomo pri kozolcu (oziroma pod kozolcem) izdelovali vrečkice za prenašanje malice, mokrih kopalk … Izdelane vrečke bodo imele nepremočljivo plast iz recikliranih plastičnih vrečk.

Vrečka iz hlač

Delavnica vrecka iz hlac 1     Delavnica vrecka iz hlac 2

Tole vrečko sem si izdelala iz hlačnice mojih nekdaj najljubših hlač. V njej včasih prenašam sadje, včasih sendvič, za silo sem noter vtaknila tudi že moker dežnik. Večino časa pa v njej prebivajo moja kovinska slamica, žvilc, košček Bee’s wrapa (nadomestek folije za živila) in robec oziroma prtiček za večkratno uporabo.

Delavnica vrecka iz hlac 3     Delavnica vrecka iz hlac 4

Če si želite v prijetni družbi izdelati svojo vrečko, se nam pridružite v četrtek, 18. maja, v Podutiku. Delavnico bom vodila jaz, Sabina oz. Mami na vrtu pa pripravlja tudi menjavo, možno se bo tudi fotografirati v naravi. Najdete nas tako, da v navigacijo vpišete Piknik pri kozolcu.

Martina

Marele, marele, marele.

Del Zero Waste življenja je uporaba predmeta, dokler ni povsem iztrošen. To seveda pomeni, da ga je kdaj pa kdaj treba malo popraviti. In, kdo bi si mislil, v Ljubljani obstaja celo delavnica, kjer popravljajo dežnike.

Črn dežnik z belimi notami sem si kupila na Dunaju pred skoraj desetimi leti. Bil je moj najljubši, dokler se mu ni zlomila ena od kovinskih špic. Od tedaj je v omari čakal, da nekaj ukrenem. Da bi ga vrgla stran, mi ni padlo na pamet, sem pa razmišljala, da bi ga predelala v vrečko – takšno, kot je spodaj na fotografiji:

vrečka iz dežnika     vrečka iz dežnika

Pred kratkim sem slišala, da v Ljubljani na Trubarjevi gospa popravlja dežnike. Gospa Marija Lah. Namesto, da bi svoj stari, zlomljeni dežnik spremenila v vrečko, sem se odločila, da ga dam v popravilo. In še dobro, ker mi je kmalu po tistem, ko sem odložila dežnik pri Lahovi, razpadel še edini preostali dežnik. Dobesedno razpadel.  Že načrtujem, kaj bo iz njega nastalo.

Danes je vse preveč stvari narejenih za to, da se pokvarijo. Predmeti so narejeni iz poceni, nekvalitetnih materialov. Za dežnik damo dva evra in mislimo, kako smo prihranili. Pa smo res? Dežnik je včasih stal tudi pol plače, a je zdržal več generacij. Če nas danes ujame dež, skočimo v prvo trafiko, dežnik pa se polomi, ko prvič malo močneje popiha veter.

 Popravljalnica dežnikov Marije Lah:

   

Popravljalnica dežnikov 1

Dežnik je Lahova popravila v kakšni uri. Prestal je že tudi testno “vožnjo” in se odlično drži. Zgornja vrečka? Tudi kupljena pri gospe Mariji, izdelana iz starega dežnika. Eden boljših nakupov.

Popravljalnica dežnikov 5

Zakaj je tako pomembno, da se naučimo ceniti tisto, kar imamo, in za te stvari skrbeti? Ker potrošnja ne bi smela biti način življenja, ampak zgolj pomoč pri temu, da živimo polno življenje. Ker z nakupom cenenih predmetov po nepotrebnem zapravljamo denar, ki bi ga lahko vložili v kakšno prijetno življenjsko izkušnjo. In nenazadnje, ker je čas, da prenehamo slepo slediti potrošniškim trendom in začnemo razmišljati s svojo glavo.

Martina

Vrečka iz majice | Ne vijola, zeleno! #1

Večkrat sem že povedala (in večkrat verjetno še bom), da sem velika zagovornica in navdušenka nad delom z rokami in predelavo. Noro fajn je, da lahko iz nečesa, kar ne služi svojemu namenu, izdelamo nekaj, kar bomo lahko uporabljali še dolgo, dolgo in tako predmet rešimo pred smetiščem (dober primer je vrečka iz majice – KLIK). Se še komu tako zdi? Roke gor!

Ravno to bomo počeli to soboto v Mostovni v Solkanu. Na dogodku, ki ga pripravlja Podružnica. Tam se bo dogajalo marsikaj. Vsi vegani in nevegani bomo lahko uživali v degustaciji veganskih izdelkov. Vsi tisti, ki se vam je pokvarilo kolo, ga lahko pripeljete na popravilo. Izmenjevali bomo tudi oblačila. Za vsakega nekaj, torej 😀

Poleg vsega bo v Mostovni potekala tudi Zero Waste delavnica, v okviru katere se bomo učili, kako nastane vrečka iz majice. Odslužene majice, seveda. Pripravljam tudi kratko predavanje – vsem, ki si želite vsakodnevno proizvesti manj odpadkov, bom predstavila Zero Waste življenje.

vrečka iz majice 1     vrečka iz majice 2

Se vidimo torej v soboto ob 14. uri na Cesti IX. korpusa 99A v Solkanu. Komaj že čakam!

Martina