1 teden, 10 evrov | Dan 7 – Konec jeeee!

Dan 7

Ahhhh, kako dober občutek je, ko se ti končno sprostijo vse obveznosti in se lahko posvetiš svoji najljubši dejavnosti – bloganju 🙂

Moj Zero Waste izziv je končan. Še sem živa, čeprav so me nekateri vztrajno prepričevali, da se s tako prehrano preživet ne da 🙂  Preberi več “1 teden, 10 evrov | Dan 7 – Konec jeeee!”

1 teden, 10 evrov | Dan 6

Tokrat objavo in video o 6. dnevu zero waste izziva objavljam z zamikom. Včeraj sem namreč na Manj smeti – Manj skrbi gostila Sabino, s katero sva se pogovarjali o nosečniški modi brez odpadkov. Tako da boste v današnji objavi pravzaprav brali o včerajšnjem dnevu, objava o današnjem dnevu pa sledi danes zvečer ali pa jutri zjutraj.

Upam, da niste zaradi manjkajoče objave v petek mislili, da sem z izzivom predčasno zaključila. Še vedno vztrajam, le da se v petek nisem imela časa posnet, ker smo se pripravljali na poroko v fantovi družini, učila sem se za izpit, pa še nekaj sem se slabo počutila. Tako ali tako tisti dan nisem veliko pojedla – o vsem podrobneje tudi v videu – sem pa naredila fotko enega najboljših kosil ta teden. Preberi več “1 teden, 10 evrov | Dan 6”

1 teden, 10 evrov | Dan 4 – “A res tako malo ješ?”

Odkar izvajam svoj izziv, v katerem poskušam za 10 evrov jesti sedem dni, mi je že veliko ljudi zastavilo vprašanje: “A res tako malo ješ?”

Odgovor je: JA, res tako malo jem. AMPAK tekom svojega izziva sem spoznala nekaj zanimivega o svojih siceršnjih prehranjevalnih navadah. Spoznala sem, da sem včasih pojedla preveč, saj sem jedla tudi takrat, ko nisem bila lačna.

V videu govorim tudi o tem, zakaj bom v soboto za en dan prekinila s svojim izzivom in ga potegnila še v ponedeljek.

Kaj sem danes pojedla? Preberi več “1 teden, 10 evrov | Dan 4 – “A res tako malo ješ?””

Nikoli Zero Waste?

Seveda je dobro, da se borimo za ohranjanje našega okolja. Glede na to, kaj smo s svojimi navadami ustvarili, bi to morala biti ena od naših prioritet.

Obstajajo pa stvari, ki se jim sama ne nameravam odpovedati, kljub skrbi za okolje. In to so:

Toaletni papir: nekateri perejo krpe, s katerimi se brišejo po opravljanju potrebe. Tega se jaz ne grem, sori. Se mi ne zdi higienično. Je pa res, da bom, čim bom na svojem, poiskala alternativo. Idealen bi bil biorazgradljiv toaletni papir, ki bi ga kupovala brez plastične embalaže. Podobno s papirnatimi robčki.

Zdravila: ne zbolim pogosto, ampak, ko je res hudo, ne bom odklonila tablete – se pa to res zgodi le enkrat na vsake toliko, ker običajno prebolim ob čaju in počitku. V Zero Waste smislu so problematične predvsem kontracepcijske tablete, ampak se jim zaenkrat ne bom odpovedala, ker imajo poleg očitnega še mnoge druge prednosti – do dneva natančno urejen cikel, manj oziroma nič bolečin … Bom pa ob naslednjem obisku zdravnika malo povprašala, če obstaja še kakšna druga, boljša rešitev.

Vegansko mleko: po desetih letih vegetarijanstva me je pred kratkim potegnilo še v veganstvo (tudi zaradi proizvodnje jajc in mleka živali trpijo, ampak to je tema za drugič). V glavnem, mleka, kot sta sojino in riževo, je mogoče dobiti le v tetrapaku, doma izdelane verzije pa so D.R.A.G.E. Dokler ne bom zaslužila dovolj za izdelavo domačega veganskega mleka iz oreškov oziroma dokler pri ga pri nas ne ponudijo brez embalaže, ga bom pač kupovala v tetrapaku – malce me tolaži dejstvo, da je tetrapak mogoče reciklirati – ali konzervi, vendar ga bom vseeno raje kupovala v čim večji embalaži, da zmanjšam količino odpadkov.

OPOMBA: par dni po pisanju tele objave sem odkrila, da je “mleko” mogoče izdelati tudi iz ovsenih kosmičev in ga zdaj kar naprej delam, ker je pač takooo dobro, poceni in brez odpadkov 🙂

Ustvarjanje: to je (poleg fanta, družine in prijateljev, seveda) nekaj, brez česar moje življenje pač nima smisla. Eden izmed mojih najljubših hobijev je, da vzamem nekaj, kar je uničeno, grdo, odpadek in tej stvari podarim novo življenje. In pri tem pač neizbežno nastane tudi kakšen odpadek, kot je košček sukanca ali odlomljeno rezilo olfa noža, ampak to ni nič proti temu, da bi predmet namesto, da ga popravim, vrgla stran.

En mesec je minil in Zero Waste izziv se je končal. Kako bom nadaljevala? Kaj sem najtežje sprejela? Zakaj vmes en dan manjka? O tem pa kmalu. (Kmalu je že tu – pojasnila lahko dobite v videu.)


ZERO WASTE IZZIV – DAN 30

Proizvedeni odpadki: tetrapak kokosovega mleka

Zero Waste rešitve: pred odlagališčem sem (vsaj začasno) rešila dva predmeta, ki bi sicer že zdaj postala odpadek.


Uživajte v mednarodnem dnevu kave! Poskusite najti takšno, ki ni pakirana v plastiko. Morda se z lokalno pražarno dogovorite, da vam kavo pakirajo v vašo embalažo za večkratno uporabo?

Dan #28: Zero Waste knjige

Je še kdo tu navdušen bralec? Navdušenec nad Zero Waste filozofijo? Če ste oboje, tako kot jaz, potem berite dalje.

Pravijo, da ima človek samo eno življenje, tisti, ki bere, pa neskončno mnogo. To drži. Brez dvoma. S knjigo si lahko vsak večer drug človek. Knjiga ti pomaga v slabih trenutkih vsaj za nekaj časa odmisliti tisto, kar te mori.

Žal tudi knjige, čeprav lahko dolgo zdržijo, niso večne, še posebej danes ne, ko nič več ni narejeno, da bi trajalo. Tako slej ko prej pristanejo na odpadu, kar nikakor ni v skladu z Zero Waste filozofijo.

Večinoma si knjige sposojam v knjižnici ali pa jih preberem na tablici. Vsake toliko pa se mi kakšna zgodba usede v srce in si jo hočem imeti doma v knjižni obliki. Primeri so Harry Potter (J. K. Rowling), Žena popotnika v času (Audrey Niffenegger), Artemis Fowl (Eoin Colfer), knjige Dana Browna in Nočni cirkus (Erin Morgenstern). Te so mi tako všeč, da se k njim vračam vedno znova in znova. In znova.

Na moji knjižni polici so tudi knjige iz druge roke.

Na moji knjižni polici so tudi knjige iz druge roke.

Tudi, če smo ljubitelji branja, se lahko (vsaj do določene mere) izognemo ustvarjanju odpadkov. Kako? Jaz se pri tem držim treh preprostih načel.

Skrbim za knjige, ki jih imam. Ni jih veliko (sem knjižni snob, priznam) pa vendar. Vsake toliko s krpo, rahlo navlaženo z Zero Waste čistilom, o katerem sem pisala na strani Ekologov brez meja, nežno obrišem platnice. Poleg tega pazim, da ne zapogibam strani nazaj in da pri žepnicah ne gubam hrbtenic. V zadnjih letih sem se navadila celo (in bilo je težko!) da med branjem ne jem in ne pijem.

Kupujem rabljeno. Tega se držim pri skoraj vseh Zero Waste nakupih. Zakaj bi kupovala novo, če je rabljeno ceneje in okolju bolj prijazno? Ni logike. Edina nova knjiga, ki sem si jo kupila v kratkem času, je bila slovenski prevod Zero Waste Home Bee Johnson. Ko jo bom prebrala in usvojila najpomembnejša načela, jo bom prodala/podarila naprej. In ko smo že pri tem …

Naj knjige krožijo. Razumem, da si želiš doma ustvariti zbirko svojih najljubših del. Ampak, kaj pa tiste knjige, ki neprebrane ležijo na polici? Kaj storiš z njimi? Pri nas imamo kar precej možnosti, da poskrbimo, da bodo naše neprebrane knjige našle nov dom. Lahko jih prodamo na Bolhi ali kar na bolšjem sejmu ali na Facebooku ali podarimo na spletni strani Podarimo.si. Lahko jih odnesemo v prodajalne z rabljenimi predmeti, kar sem storila pred kratkim, ali jih odložimo v kateri od hišic projekta Knjigobežnice. Le naj ne ostanejo na polici ali (še mnogo huje!) letijo v smeti.


ZERO WASTE IZZIV – DAN 28:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: / (kot sem omenila v včerajšnji objavi, sem prehlajena in ne migam prav veliko)


Katera je vaša najljubša knjiga? Pridružite se debati na Facebooku!

 

Dan #27: Prehlad

Takoj, ko se tam konec septembra začne hladnejše vreme, je kot, da bi mi nekdo odprl pipo v nosu. Smrk, smrk na smrk in smrk! Prehlad je odlična priložnost za ustvarjanje odpadkov – vsa zdravila, robčki … Sami predmeti, ki so pakirani v plastiko in ki se jih ne da niti reciklirati, niti ponovno uporabiti. Fuj!

Iz izkušenj lahko povem, da se nam ni treba med boleznijo spremeniti v živo, smrkajočo tovarno smeti. Povsem lahko uporabimo alternativne rešitve, ki so namenjene večkratni uporabi ali pa jih je mogoče reciklirati:

* Robčki: Jaz imam trenutno dva, in to vintage! Obožujem vintage predmete, pa tudi, če so to samo robčki, ker imajo svojo zgodbo in večinoma niso produkt neosebne masovne proizvodnje. Moja robčka sta nekdaj pripadala moji prababici, ki je žal že nekaj let ni več, in me spominjata nanjo.

* Čaj: Ob prehladu je dobro, da spijemo veliko tekočine in marsikdo v tem primeru najraje poprime po skodelici čaja z medom in limonco. Pri slednjih ni problem, saj ju lahko dobimo brez embalaže ali v takšni embalaži, ki jo lahko ponovno uporabimo ali recikliramo, čajnih vrečk pa ni mogoče reciklirati. O idealni rešitvi za Zero Waste čajčke sem že pisala.

* Termofor: Ne vem, če še kdo poleg mene to uporablja, ampak tanovi so izdelani iz plastike, ki … saj vemo. Ker mi vseeno zelo paše, če imam lahko noge med prehladom na toplem (od pretiranega kurjenja pa me še bolj boli glava), si v steklenico, ki jo sunem fantu, nalijem vročo vodo, jo zavijem v brisačo, nato pa se meni in kakšni dobri knjigi pridruži pod dekco. Deluje ravno tako, pa še za marsikaj drugega jo lahko porabim, ko nisem prehlajena.

* Zdravila: Nikakor ne bom rekla, da se morate za vsako ceno odpovedati tabletom (tudi sama se jim nisem 100%), ampak za prehlad se mi pa res zdi brezveze kupovati lekadole ali kaj podobnega. Preveliki so, nagravžnega okusa in dragi, poleg tega pa njihove embalaže ni mogoče reciklirati. In zakaj bi kupovali tablete, če pa nam narava ponuja toliko načinov, da z njeno pomočjo odpravimo prehlad? Proti bolečemu grlu pomagajo pastile iz prežganega sladkorja in timijana, proti glavobolu, ki je velikokrat posledica zamašenega nosu, pa vdihavanje pare iz metinega poparka (ki mu lahko nato dodamo med in limono in spijemo kot čaj).


ZERO WASTE IZZIV – DAN 27:

Proizvedeni odpadki: /

Zero Waste rešitve: Nos si brišem z vintage robčki iz blaga, namesto čaja iz vrečkic pa pijem čaj iz sveže nabrane mete.


Kako pa vi brez odpadkov zdravite prehlad?