Mug cake tortica v 3 minutah | veganska, zero waste

mug cake

mug cake 2

Pred dnevi se mi je noro zaluštalo nekaj sladkega. Ujelo me je povsem nepripravljeno. 1. nisem bila doma in 2. tudi, če bi bila, so možnosti, da bi doma našla veganske sladkarije brez embalaže, podobne tem, da bi se moj pes postavil na dve nogi in začel recitirati poezijo.

Nemogoče scenarije na stran, ker so bile že vse trgovine zaprte in ker verjetno tudi tam ne bi našla, kar sem iskala, sem se morala domisliti doma narejene rešitve. In ta rešitev je prišla v obliki mug cakea.

»Mug cake« oziroma tortica v lončku je idealna za potešitev redkih, hitro zadovoljivih napadov sladkosnednosti. Meni sladkarije zapašejo le nekajkrat na leto in zelo hitro jih imam dovolj, zato nima smisla, da bi si pekla/kupovala celo torto, ki bi jo nato morala vreči stran. Kupovala sploh ne, glede na to, kako DRAGE so veganske tortice okrog mene – ne, hvala.

Nič ni lažjega, kot doma speči tortico za enega – no, razen pojesti omenjeno tortico. Vse sestavine samo zmečeš v skodelico in mešaš. A pozor – ko misliš, da so sestavine že dovolj pomešane med seboj, mešaj še kako minuto dlje. Nič namreč ni bolj nagravžno kot grudica zapečene sode bikarbone, ki se ni vmešala v maso. Brr, me kar strese. Govorim iz izkušenj, otroci. Mešaj, mešaj in še enkrat: MEŠAJ.

Masa mora biti gladka in dovolj gosta, da žlica v njej skoraj obstane pokonci. Tortica v mikrovalovki namreč naraste in preredka masa se bo zlila čez robove skodelice. Zakaj bi tortico čistil/a z dna pečice, če jo lahko poješ!?

V mojem receptu piše, da se tortica peče dve do tri minute. Videla pa sem že tudi recepte, v katerih je pisalo, da potrebuje samo 30 sekund. V resnici je to predvsem odvisno od mikrovalovke. Če uporabiš primerno količino pecilnega praška/sode bikarbone, bo tortica med peko začela naraščati. Ko se nekoliko spusti nazaj, je pečena. Preveriš pa lahko tudi z naslednjim trikom: tortico vzemi iz mikrovalovke in jo »špikni« z vilicami. Če so zelo mokre in zapacane, tortico še za minuto vrni v mikrovalovko.

Ker so vse sestavine užitne tudi surove, tortico brez skrbi lahko vzameš iz pečice nekoliko prej, da bo ostala bolj sočna. Spet, govorim iz izkušenj. Že večkrat se mi je tortica nekoliko preveč izsušila. Ko sem jo vzela iz mikrovalovke, sem povrh namazala žličko marmelade in jo posula še z malo kakava. Prvih nekaj grižljajev je bilo nebeških, a notranjost je bila brezvezna in suha. Zdaj tortico raje vzamem iz pečice kako sekundo prekmalu.

Verjetno pa bi se dalo problem rešiti tudi s koščki čokolade, sadjem ali čim podobnim, kar lahko vmešaš v maso. Lepota mug cake tortic je, da vanje lahko vtakneš dobesedno karkoli. Lahko povsem izpustiš sladkor in ga zamenjaš z vegansko nutello. Lahko izpustiš kakav in masi primešaš zdrobljene piškote. Namesto rastlinskega mleka ali vode lahko uporabiš pomarančni sok. Glavne sestavine so pač moka, olje, neka tekočina in pecilni prašek/soda bikarbona. Od tu naprej imaš povsem proste roke.

Zdaj pa, brez nadaljnjega odlašanja …


Veganska »mug cake« čokoladna tortica brez ostankov

mug cake 1

Sestavine:

  • 4 zvrhane žlice moke
  • 1 zvrhana žlica kakava v prahu
  • 2 zvrhani žlici sladkorja
  • 1/4 čajne žličke sode bikarbone
  • 2 žlici olja
  • 5 žlic rastlinskega mleka ali vode.
  • (po želji) veganski čokoladni koščki, kandirano sadje …

Čas priprave: 5 minut

Nastane: 1 skodelica najboljše tortice

Vse sestavine stresi/zlij v skodelico in mešaj. Če je masa pregosta, dodaj še malo tekočine. Če je preredka, potrebuje še malo moke ali kakava. Ko so sestavine res (res!) dobro premešane, skodelico za nekaj minut postavi v mikrovalovno pečico – pri meni doma potrebuje dve do tri minutke.

Po tem času je tortica pripravljena. Lahko jo povrh posuješ s sladkorjem v prahu ali jo kako drugače popestriš, lahko pa v njej uživaš kar tako. Kar je najlepše, je, da pri takšni tortici zagotovo ne bo ostankov, ki bi morali v smeti.

Kako pa ti pripraviš mug cake? Zaupaj nam na Facebooku!

Enostavno vegansko »mleko« | 4 minute, 2 sestavini

Ovseno mleko recept 2

Ko sem v okviru izmenjave Let’s Waste No More opisovala svoje življenje brez odpadkov, sem dobila prav posebno vprašanje, ki mi je dalo misliti: Ali je naključje, da so številni zero wasterji tudi vegetarijanci oziroma vegani?

Moji razlogi, da sem nehala uživati meso in druge živalske produkte, niso tesno povezani z varovanjem okolja. Ko sem se začela zavedati, kakšne grozote se dogajajo v mesni, mlečni in jajčni industriji, sem se enostavno odločila, da nočem biti del tega. A to je že zgodba za drugo objavo. Hotela sem samo povedati, da kljub temu, da varovanje okolja ni primarni razlog, zakaj v svoje telo ne maram vnašati živalskih produktov, čedalje bolj ugotavljam, da ima prehranjevanje z rastlinsko prehrano pozitivne učinke tudi na planet.

Zato me še toliko bolj ujezijo situacije, v katerih se veganstvo in ekologija izključujeta. Dober primer tega so veganski nadomestki neveganskih izdelkov – velik del jih vsebuje palmovo maščobo, katere pridobivanje planetu povzroča ogromno škodo, skoraj vsi pa so tudi pakirani v plastiko.

Ne me narobe razumet. Ni, da bi te nadomestke jedla vsak dan. Vseeno pa si na kruh pod rezine avokada rada namažem »maslo«, parkrat letno mi zapaše »jogurt«, v kavo pa kdaj pa kdaj pljusknem malo »mleka«. Vse omenjeno je v naših trgovinah NE. MO. GO. ČE. dobiti brez plastike.

Vedno sem rada poskušala vse izdelati doma. To je deloma povezano z gorenjsko tendenco, da ne zapravljam, če ni treba, pri hrani pa mi je to všeč tudi zato, ker potem točno vem, kaj pijem/jem. In medtem ko mi pri maslu in jogurtu še ni uspelo izdelati zadovoljive veganske verzije, sem imela pri mleku bistveno več uspeha.

Za izdelavo rastlinskega mleka najraje uporabljam ovsene kosmiče. Razlogov za ovseno mleko je več: dostopnost, nizka cena, papirnata embalaža, slovensko poreklo, dober okus.

Dolgo sem študirala, ali bi kupila posebne precejalne vrečke za rastlinsko mleko, pa se kar nekako nisem mogla odločit v nobeno smer. Tiste, ki se jih dobi pri nas, so drage, da bi jih pa naročila s Kitajske, mi pa tudi ni – iz očitnih razlogov.

Rešitev za ta problem je bila bližje, kot bi si mislila. Skrivala se je v moji omari, v škatli, kjer imam robce iz blaga. Opazila sem, da je eden od robcev še posebej velik in dovolj fino tkan, da bi se z njim dalo precediti mleko. Sicer ga še nikoli nisem uporabljala, a sem ga vseeno oprala in ga sterilizirala z likalnikom. Svojo nalogo opravlja odlično. Perem ga vedno samo z vročo vodo, da v mleku nimam sledov praška in mehčalca, ko se posuši na zraku, pa ga še prelikam.

Za pripravo rastlinskega mleka potrebuješ tudi dovolj močan mikser, ki bo kosmiče dejansko zmlel in ne le vrtinčil po posodi. Jaz uporabljam mikser za smoothieje, ker drugega pač nimam. Ker je posoda visoka in ozka, kosmiči v vodi radi splavajo na vrh. Zato sprva dodam malo vode, nato pa jo sproti dolivam. Priprava ovsenega mleka pa bi verjetno uspela tudi s paličnim mešalnikom.


Ovseno mleko, primerno za vegane in občutljive na laktozo

Ovseno mleko recept 1

Sestavine:

  • skodelica (2,5dl) ovsenih kosmičev
  • 2 skodelici vode
  • (po želji) sol in sladkor

Izdelava traja: 4 minute

Nastane: cca. 0,5L ovsenega mleka

V mešalnik streseš ovsene kosmiče in jih preliješ z vodo. Prižgeš mešalnik – kakšne pol minute je povsem dovolj.

Z robcem prekriješ vrč in ga trdno primeš. V vrč nato skozi robec preliješ nastalo mleko. Ko preliješ vse mleko, robec zagrabiš za robove in jih dvigneš. Z drugo roko primeš del robca, kjer so se nabrali zmleti ovseni kosmiči in ga začneš vrteti. Robec vrtiš in stiskaš, dokler ne odcediš vsega mleka. Zdaj ga lahko preliješ v steklenico in postaviš v hladilnik, lahko pa mu dodaš še malo soli in sladkorja po okusu. Za zgoraj opisano količino mleka jaz uporabim tričetrt male žličke sladkorja in petino žličke soli.

Domače ovseno mleko porabi v treh do štirih dneh. Ker izdelava ni zahtevna, še manj pa dolgotrajna, ga lahko brez problema sproti pripravljaš v manjših količinah.

Uživaj v domačem, veganskem in okolju prijaznem mleku!

Kako se izogniti metanju hrane v smeti + Recept: veganska bučna juha

Bučna juha 4

 

 Boste tudi vi letos rezljali bučo?

Noč čarovnic se je tudi pri nas dobro zasidrala v jesensko tradicijo. Čeprav praznik noč čarovnic pri nas uradno ne obstaja, so trgovine konec oktobra vseeno polne tematskih okraskov, na zabave hodimo oblečeni v strašljive kostume, pred hišami pa stojijo izrezljane buče.

Kaj pa, ko je »praznik« mimo? Cenene okraske zmečemo stran, saj bomo naslednje leto itak spet kupili nove, kostum še mogoče spravimo za prihodnje leto, buče pa svoj konec dočakajo zgubane in gnile.

Po podatkih iz leta 2015 povprečen Slovenec na leto zavrže več kot 70 kilogramov hrane. Med to hrano spadajo tudi buče. Nič nimam proti noči čarovnic, me pa moti, da hrano uporabljamo kot okras in jo nato vržemo stran.

Pri nas doma smo že pred leti opustili rezljanje buč. Okraševanje za noč čarovnic izgleda tako, da zvitek led lučk vtaknemo v keramično bučo, ki potem nekaj dni zvečer skrbi za primerno atmosfero. Iz buče pa si raje kaj skuham.

Bučna juha 2

Moj jesenski favorit je letos bučna juha. Bučna juha je PER. FEK. TEN. obrok za hladne oktobrske dni. In res vsestranska! Če skuhaš bolj redko, je lahko predjed kakšni bolj »resni« zadevi, gostejša različica pa je samostojen obrok, ki te brez problema nasiti in pogreje. Če ti zraven paše nekaj hrustljavega – brez skrbi, buča je poskrbela za vse. Semena lahko prepražiš in jih posuješ po juhi.

Še ena prednost bučne juhe je, da se dolgo obdrži. V hladilniku zlahka počaka pet dni, lahko pa jo tudi zamrzneš. Jaz si ponavadi skuham večjo količino juhe in jo imam za ves teden.

Bučna juha 1

Da iz buče skuhamo nekaj okusnega, se mi zdi veliko boljša ideja, kot da vanjo vrežemo dve trikotni očesi in nekaj zob in jo pustimo, da zgnije. Mogoče pa lahko namesto rezljanja buče bučna juha postane tvoja nova poznooktobrska tradicija? 🎃👻

Hrana ni odpadek!

Ne samo pri bučah, tudi drugod se lahko izogneš metanju hrane v smeti.

Ne hodi v trgovino na prazen želodec. Ko gremo v trgovino lačni, stvari ponavadi kar letijo v košaro. In veliko teh stvari po nekaj dneh pristane v smeteh. Zato po nakupih raje vedno pojdi s polnim želodcem.

Zamrzni odvečno hrano. Kruh, sadje, zelenjavo, omake … Če vidiš, da ti ostajajo, lahko tem živilom podaljšaš življenjsko dobo tako, da jih butneš v skrinjo.

Iz ostankov naredi nekaj novega. Razgibaj kreativno mišico. Iz včerajšnjih polžkov z omako lahko danes nastane testeninska solata. Iz ostankov zmletih mandljev, iz katerih si včeraj delala mleko, danes naredi humus.

Opazuj se. En mesec pozorno spremljaj, katere hrane največ vržeš stran, nato pa tega enostavno kupuj manj ali pa črtaj z nakupovalnega seznama.

Ne kuhaj za celo vojsko. Ljudje se grozno bojimo, da bi ostali lačni. Celo tako zelo, da raje hrano mečemo v smeti (ironija?). V resnici pa s tem, da se pri vsakem obroku ne najemo do mrtvega, ni nič narobe. Če ti hrana običajno ostaja, poskusi danes za kosilo skuhati tretjino manj. Če te pol ure po kosilu še vedno grabi lakota, nekaj prigrizni.

Zdaj pa, brez nadaljnjega odlašanja, predstavljam recept za naaajboljšo in najpreprostejšo bučno juho na svetu.


Bučna juha (veganska, zero waste)

 

Bučna juha 3

 

Za 4 osebe

  • 500g hokaido buče
  • 300g krompirja
  • 1 srednje velika čebula
  • Sol
  • 1,5 litra vode
  • 4 žlice bučnega olja

Iz buče izdolbeš semena in jih daš na stran. Bučo nato olupiš in narežeš na kocke. Narežeš tudi krompir (lahko ga prej olupiš, jaz ga ne). Oboje zaliješ z vodo in kuhaš 20 minut oziroma dokler se buča in krompir ne zmehčata. Čebulo prepražiš ali jo skuhaš skupaj s krompirjem in bučo. S paličnim mešalnikom buče, krompir, čebulo in vodo zmešaš v gladko, gosto zmes. Če se ti zdi juha pregosta, lahko dodaš še malo vode. Soliš po okusu.

Hkrati, ko se zelenjava kuha, v ponvi prepražiš bučna semena. Gotova so, ko nekoliko počrnijo. Juho nadevaš na krožnike, vsak krožnik okrasiš z žlico bučnega olja in posuješ s semeni.


Veganski burgerji iz čičerike | Recept

Tokrat bi rada z vami delila recept, ki sem ga odkrila pred kratkim in po katerem zadnje čase velikokrat pripravim kosilo – recept za čičerikine polpete. Ta jed se mi zdi super, ker je res hitro narejena, je veganska, vse sestavine lahko dobimo v minimalni oziroma brez embalaže, poleg tega pa jih lahko prilagajamo svojim željam, v polpete damo praktično, kar želimo in jih na koncu pojemo na različne načine.


Torej, za najboljše veganske superkul čičerikine polpete potrebujemo:

  • čičeriko (namočeno čez noč, kuhano, odcejeno): približno 200 gramov suhe za 2 osebi
  • čebulo
  • sol
  • moko
  • vodo

Moje večno prekletstvo je, da pri kuhanju vedno improviziram, količin sestavin pa nikoli ne zapisujem, tako da tistih receptov, ki super izpadejo, nikoli ne znam natanko ponoviti. Je pa to fajn, ker sem potem vedno znova presenečena nad “novimi” okusi 😊

čičerikini burgerji 3

V glavnem, čičeriko zmiksamo oz. pretlačimo, ampak ne čisto do gladkega. V roke nato vzamemo žlico. Postopoma dodajamo moko in vodo in mešamo tako dolgo, da naposled dobimo gosto maso, ki jo z rokami zlahka oblikujemo v polpete. Nasekljamo še čebulo in jo vmešamo v maso. Posolimo in preizkusimo, če se masa še vedno lepo oblikuje v polpet.

Mimogrede, še en čar veganskih jedi je, da v njih ni sestavin, ki bi nam surove lahko škodile, zato lahko maso kar sproti pokušamo in dodajamo, kar manjka.

čičerikini burgerji 2     čičerikini burgerji 1

Ko smo oblikovali polpete in jih vse odložili na pomokan krožnik, v ponvi segrejemo žlico olja. Polpetke pečemo po tri minutke na vsaki strani oziroma, dokler se nam po površini lepo ne zapečejo. Spet: ni bojazni, da bi dobili kako bolezen, tako da so lahko polpeti znotraj tudi še bolj surovi.

Če se želite izogniti pečenju na olju, lahko polpete verjetno date tudi v pečico. Ampak ne garantiram, da ne bodo potem čisto suhi in totalno neokusni 😃

čičerikini burgerji 4

S temi polpeti lahko potem naredite, kar vas je volja. Pravzaprav so tako dobri, da jih boste verjetno pojedli, ko boste čakali, da se speče naslednja runda. Ko se nama z dragim uspe zadržati, si narediva “burgerje” – vsak pol ciabatte prereževa na pol in jo založiva s solato in paradižnikom. Včasih še kak avokado, včasih olive… Kakor nama paše. In potem sva med jedjo cela popacana, ker vse ven leti, ampak se noben ne sekira.

čičerikini burgerji 7     čičerikini burgerji 6

Ste kaj lačni?

Izdelava vrečke za malico | Kako uporabiti plastične vrečke

V ponedeljek smo praznovali dan brez plastičnih vrečk. Ste se pridružili in vsaj enkrat po nakupih odšli s svojo vrečko? Jaz sem se ? Najraje nakupujem z vrečko, predelano iz dežnika. Sadje oziroma zelenjavo nadevam v vrečko iz zavese, kruh pa v bombažno vrečko, v kateri sem nekoč kupila pralne oreščke.

Vrečke so super tudi za prenašanje malice. Vsaj meni, ki v že tako natlačenem rukzaku običajno nimam prostora še za lunchbox.

Plastičnim vrečkam se danes žal težko izognemo. Lahko pa jih z nekaj truda predelamo v luštne vrečke za malico.

Potrebujemo stare, neuporabne hlače, večjo nakupovalno vrečko, likalnik, peki papir, šivanko, sukanec in škarje.

 

  1. Spodnji del hlač odrežemo približno 25 centimetrov visoko. Ta del obdržimo, hlače pospravimo.
  2. Odrezani del s flomastrom obrišemo na nakupovalno vrečko, na obe plasti.
  3. Odrezani del hlač obrnemo na notranjo stran in spodnjo (večjo) odprtino zašijemo.
  4. Iz vrečke izrežemo obrisano obliko + kak centimeter roba.
  5. Na in pod plastiko položimo peki papir in z likalnikom “sešijemo” robove plastične vrečke, ki smo jo ravnokar izrezali – le zgoraj pustimo odprtino, tako kot pri odrezanem delu hlačnice.
  6. Na eno stran vrečke iz blaga našijemo elastiko, na drugo pa gumb. Preverimo, ali se jo bo dalo lepo zapreti: zgoraj jo zvijemo kot škrnicelj ter poskušamo elastiko zapeti za gumb.
  7. Plastično vrečko obrnemo tako, da je poslikana plast na notranji strani in jo damo v vrečko iz blaga.
  8. Rob zgornje odprtine zunanje vrečke zapognemo čez rob notranje vrečke in zašijemo.
  9. Našo novo vrečko poljubno okrasimo (če bomo okraske nanjo prišili, to storimo pred korakom 7., saj lahko v nasprotnem primeru s šivanko prebodemo plastiko, ki se bo začela trgati).
  10. V vrečko pospravimo malico.

 

In to je vse. Če ste vsaj približno spretni s šivanko, bo cel projekt vzel približno eno uro – še manj, če boste šivali s šivalnim strojem. Vrečko je enostavno uporabljati in enostavno čistiti – notranjo plast po uporabi obrišemo z mokro krpo in jo potegnemo ven, da se posuši.

Vanjo lahko pospravimo različne stvari: super se obnese pri prenašanju sendvičev, sadja in suhih prigrizkov ter kot dodatna zaščitna plast, če si na primer v steklenem kozarčku s seboj nesemo kosmiče. V svojo sem pospravila tudi že mokre kopalke in enkrat celo moker dežnik.

Kako dolgo vrečka zdrži? Jaz svojo redno uporabljam že dva meseca, pa je še vedno kot nova. Večna seveda ni, bo pa verjetno uporabna še nekaj let. Glede na to, da je izdelana iz materialov, ki bi sicer šli v smeti, je to več kot odlično.

Če bi radi podaljšali življenjsko dobo vrečke, notranjo plast naredite malo drugače. Plastičnim vrečkam odrežite dno in ročaje ter jih zložite eno na drugo. Nad in podnje položite peki papir in jih polikajte, da se spojijo. Na tako nastalo debelejše “blago” dvakrat obrišite odrezano hlačnico (korak 2), izrežite in sešijte. Vsi ostali koraki so enaki kot prej.

Vrečka 2     Vrečka 1

Vrečka 4     Vrečka 3

Pa veliko veselja ob ustvarjanju vam želim!

martina

* Vse fotografije v tej objavi, razen zadnjih štirih, so last Sabine Čarman. Objavljeno z dovoljenjem.

1 teden, 10 evrov | Dan 7 – Konec jeeee!

Ahhhh, kako dober občutek je, ko se ti končno sprostijo vse obveznosti in se lahko posvetiš svoji najljubši dejavnosti – bloganju 🙂

Dan 7

Moj Zero Waste izziv je končan. Še sem živa, čeprav so me nekateri vztrajno prepričevali, da se s tako prehrano preživet ne da 🙂

Zadnji dan izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerca z narezano in osoljeno kumaro

kosilo: “ceuga hudiča” pečene zelenjave (krompir, pol jajčevca, korenje, čebula)

večerja: narezana banana in jabolko

malica: smoothie iz banane, vode in ovsenih kosmičev, ki so ostali od večerje prejšnjega dne


Tokrat sem kamero pustila ugasnjeno, saj sem se pripravljala za izpit in nisem imela časa, da bi video zmontirala, kot je treba. Sem pa naredila fotko vsakega obroka, tako da … 🙂

Dan 7: zajtrk

Dan 7: večerja

Dan 7: kosilo

Dan 7: malica

(ja, čebula se mi je malo zažgala, ampak je bila zato prav fajn hrustljava 😀 )

Čeprav se je izziv končal, mislim, da se lahko iz njega še nekaj naučimo. Zato na temo tega pripravljam še nekaj objav. Pričakujete lahko še natančen pregled mojih stroškov, nekaj receptov mojih najljubših jedi in nekaj pametovanja, kaj bi spremenila, če bi se izziva lotila danes, z znanjem in izkušnjami, ki jih imam – ker ja, seveda zdaj vem, da bi lahko kaj storila tudi bolje.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 6

Tokrat objavo in video o 6. dnevu zero waste izziva objavljam z zamikom. Včeraj sem namreč na Manj smeti – Manj skrbi gostila Sabino, s katero sva se pogovarjali o nosečniški modi brez odpadkov. Tako da boste v današnji objavi pravzaprav brali o včerajšnjem dnevu, objava o današnjem dnevu pa sledi danes zvečer ali pa jutri zjutraj.

Upam, da niste zaradi manjkajoče objave v petek mislili, da sem z izzivom predčasno zaključila. Še vedno vztrajam, le da se v petek nisem imela časa posnet, ker smo se pripravljali na poroko v fantovi družini, učila sem se za izpit, pa še nekaj sem se slabo počutila. Tako ali tako tisti dan nisem veliko pojedla – o vsem podrobneje tudi v videu – sem pa naredila fotko enega najboljših kosil ta teden.

Na predzadnji dan mojega zero waste izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerica in sveža kumara

kosilo: cela glava kuhane cvetače in pol popečenega jajčevca

večerja: ovseni kosmiči s četrtino jabolka in eno banano

Najboljši občutek dneva sem doživela že pri zajtrku, ko sem prvič v tem tednu ugriznila v svežo kajzerco – kruh je živilo, ki ga, odkar traja izziv, precej pogrešam.


martina

 

1 teden, 10 evrov | Dan 4 – “A res tako malo ješ?”

Odkar izvajam svoj izziv, v katerem poskušam za 10 evrov jesti sedem dni, mi je že veliko ljudi zastavilo vprašanje: “A res tako malo ješ?”

Odgovor je: JA, res tako malo jem. AMPAK tekom svojega izziva sem spoznala nekaj zanimivega o svojih siceršnjih prehranjevalnih navadah. Spoznala sem, da sem včasih pojedla preveč, saj sem jedla tudi takrat, ko nisem bila lačna.

V videu govorim tudi o tem, zakaj bom v soboto za en dan prekinila s svojim izzivom in ga potegnila še v ponedeljek.

Kaj sem danes pojedla?

zajtrk: ovseni kosmiči s koščki jabolka

kosilo: domače testenine z bučko, popečeno na olju in česnu

večerja: /

Recept za domače testenine bom objavila po koncu izziva. 


1 teden, 10 evrov | Dan 3 – domače njom njom testenine

Za mano je že tretji dan Zero Waste izziva – na polovici smo že! Uživam v okusnih obrokih in jem toliko, kot moje telo potrebuje.

zajtrk / malica: narezana domača tortilja, narezana četrtina svežega paradižnika, popečena polovica bučke in polovica jajčevca

kosilo: domače testenine z jajčevcem, popečenim na česnu

večerja: na koščke narezana polovica jabolka


Drugi dan zero waste izziva je baje minil v znamenju stradanja. Tule pa si lahko preberete o četrtem dnevu izziva.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 2 – Ali stradam?!

Tudi drugi dan mojega Zero Waste izziva je minil brez težav. Za kosilo sem se precej najedla, tako da mi do večerje ni bilo.

zajtrk: ovseni kosmiči z banano

kosilotri domače tortilje, pol svežega paradižnika, pol popečenega jajčevca, pol popečene bučke, gora solate

večerja: /

Nekatere skrbi, da sem v prvem dnevu Zero Waste izziva, v katerem en teden (7 dni) jem za 10 evrov, pojedla premalo. Tudi o tem sem nekaj več povedala v videu.


Kakšen je bil moj jedilnik 1. dne izziva, si poglejte tule, tule pa najdete video o tretjem dnevu izziva.

martina