Veganski burgerji iz čičerike | Recept

Tokrat bi rada z vami delila recept, ki sem ga odkrila pred kratkim in po katerem zadnje čase velikokrat pripravim kosilo – recept za čičerikine polpete. Ta jed se mi zdi super, ker je res hitro narejena, je veganska, vse sestavine lahko dobimo v minimalni oziroma brez embalaže, poleg tega pa jih lahko prilagajamo svojim željam, v polpete damo praktično, kar želimo in jih na koncu pojemo na različne načine.


Torej, za najboljše veganske superkul čičerikine polpete potrebujemo:

  • čičeriko (namočeno čez noč, kuhano, odcejeno): približno 200 gramov suhe za 2 osebi
  • čebulo
  • sol
  • moko
  • vodo

Moje večno prekletstvo je, da pri kuhanju vedno improviziram, količin sestavin pa nikoli ne zapisujem, tako da tistih receptov, ki super izpadejo, nikoli ne znam natanko ponoviti. Je pa to fajn, ker sem potem vedno znova presenečena nad “novimi” okusi 😊

čičerikini burgerji 3

V glavnem, čičeriko zmiksamo oz. pretlačimo, ampak ne čisto do gladkega. V roke nato vzamemo žlico. Postopoma dodajamo moko in vodo in mešamo tako dolgo, da naposled dobimo gosto maso, ki jo z rokami zlahka oblikujemo v polpete. Nasekljamo še čebulo in jo vmešamo v maso. Posolimo in preizkusimo, če se masa še vedno lepo oblikuje v polpet.

Mimogrede, še en čar veganskih jedi je, da v njih ni sestavin, ki bi nam surove lahko škodile, zato lahko maso kar sproti pokušamo in dodajamo, kar manjka.

čičerikini burgerji 2     čičerikini burgerji 1

Ko smo oblikovali polpete in jih vse odložili na pomokan krožnik, v ponvi segrejemo žlico olja. Polpetke pečemo po tri minutke na vsaki strani oziroma, dokler se nam po površini lepo ne zapečejo. Spet: ni bojazni, da bi dobili kako bolezen, tako da so lahko polpeti znotraj tudi še bolj surovi.

Če se želite izogniti pečenju na olju, lahko polpete verjetno date tudi v pečico. Ampak ne garantiram, da ne bodo potem čisto suhi in totalno neokusni 😃

čičerikini burgerji 4

čičerikini burgerji 5

S temi polpeti lahko potem naredite, kar vas je volja. Pravzaprav so tako dobri, da jih boste verjetno pojedli, ko boste čakali, da se speče naslednja runda. Ko se nama z dragim uspe zadržati, si narediva “burgerje” – vsak pol ciabatte prereževa na pol in jo založiva s solato in paradižnikom. Včasih še kak avokado, včasih olive… Kakor nama paše. In potem sva med jedjo cela popacana, ker vse ven leti, ampak se noben ne sekira.

čičerikini burgerji 7     čičerikini burgerji 6

Boste delali čičerikine burgerje? Zanima me vse!

martina

Izdelava vrečke za malico | Kako uporabiti plastične vrečke

V ponedeljek smo praznovali dan brez plastičnih vrečk. Ste se pridružili in vsaj enkrat po nakupih odšli s svojo vrečko? Jaz sem se ? Najraje nakupujem z vrečko, predelano iz dežnika. Sadje oziroma zelenjavo nadevam v vrečko iz zavese, kruh pa v bombažno vrečko, v kateri sem nekoč kupila pralne oreščke.

Vrečke so super tudi za prenašanje malice. Vsaj meni, ki v že tako natlačenem rukzaku običajno nimam prostora še za lunchbox.

Plastičnim vrečkam se danes žal težko izognemo. Lahko pa jih z nekaj truda predelamo v luštne vrečke za malico.

Potrebujemo stare, neuporabne hlače, večjo nakupovalno vrečko, likalnik, peki papir, šivanko, sukanec in škarje.

 

  1. Spodnji del hlač odrežemo približno 25 centimetrov visoko. Ta del obdržimo, hlače pospravimo.
  2. Odrezani del s flomastrom obrišemo na nakupovalno vrečko, na obe plasti.
  3. Odrezani del hlač obrnemo na notranjo stran in spodnjo (večjo) odprtino zašijemo.
  4. Iz vrečke izrežemo obrisano obliko + kak centimeter roba.
  5. Na in pod plastiko položimo peki papir in z likalnikom “sešijemo” robove plastične vrečke, ki smo jo ravnokar izrezali – le zgoraj pustimo odprtino, tako kot pri odrezanem delu hlačnice.
  6. Na eno stran vrečke iz blaga našijemo elastiko, na drugo pa gumb. Preverimo, ali se jo bo dalo lepo zapreti: zgoraj jo zvijemo kot škrnicelj ter poskušamo elastiko zapeti za gumb.
  7. Plastično vrečko obrnemo tako, da je poslikana plast na notranji strani in jo damo v vrečko iz blaga.
  8. Rob zgornje odprtine zunanje vrečke zapognemo čez rob notranje vrečke in zašijemo.
  9. Našo novo vrečko poljubno okrasimo (če bomo okraske nanjo prišili, to storimo pred korakom 7., saj lahko v nasprotnem primeru s šivanko prebodemo plastiko, ki se bo začela trgati).
  10. V vrečko pospravimo malico.

 

In to je vse. Če ste vsaj približno spretni s šivanko, bo cel projekt vzel približno eno uro – še manj, če boste šivali s šivalnim strojem. Vrečko je enostavno uporabljati in enostavno čistiti – notranjo plast po uporabi obrišemo z mokro krpo in jo potegnemo ven, da se posuši.

Vanjo lahko pospravimo različne stvari: super se obnese pri prenašanju sendvičev, sadja in suhih prigrizkov ter kot dodatna zaščitna plast, če si na primer v steklenem kozarčku s seboj nesemo kosmiče. V svojo sem pospravila tudi že mokre kopalke in enkrat celo moker dežnik.

Kako dolgo vrečka zdrži? Jaz svojo redno uporabljam že dva meseca, pa je še vedno kot nova. Večna seveda ni, bo pa verjetno uporabna še nekaj let. Glede na to, da je izdelana iz materialov, ki bi sicer šli v smeti, je to več kot odlično.

Če bi radi podaljšali življenjsko dobo vrečke, notranjo plast naredite malo drugače. Plastičnim vrečkam odrežite dno in ročaje ter jih zložite eno na drugo. Nad in podnje položite peki papir in jih polikajte, da se spojijo. Na tako nastalo debelejše “blago” dvakrat obrišite odrezano hlačnico (korak 2), izrežite in sešijte. Vsi ostali koraki so enaki kot prej.

Vrečka 2     Vrečka 1

Vrečka 4     Vrečka 3

Pa veliko veselja ob ustvarjanju vam želim!

martina

* Vse fotografije v tej objavi, razen zadnjih štirih, so last Sabine Čarman. Objavljeno z dovoljenjem.

1 teden, 10 evrov | Dan 7 – Konec jeeee!

Ahhhh, kako dober občutek je, ko se ti končno sprostijo vse obveznosti in se lahko posvetiš svoji najljubši dejavnosti – bloganju 🙂

Dan 7

Moj Zero Waste izziv je končan. Še sem živa, čeprav so me nekateri vztrajno prepričevali, da se s tako prehrano preživet ne da 🙂

Zadnji dan izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerca z narezano in osoljeno kumaro

kosilo: “ceuga hudiča” pečene zelenjave (krompir, pol jajčevca, korenje, čebula)

večerja: narezana banana in jabolko

malica: smoothie iz banane, vode in ovsenih kosmičev, ki so ostali od večerje prejšnjega dne


Tokrat sem kamero pustila ugasnjeno, saj sem se pripravljala za izpit in nisem imela časa, da bi video zmontirala, kot je treba. Sem pa naredila fotko vsakega obroka, tako da … 🙂

Dan 7: zajtrk

Dan 7: večerja

Dan 7: kosilo

Dan 7: malica

(ja, čebula se mi je malo zažgala, ampak je bila zato prav fajn hrustljava 😀 )

Čeprav se je izziv končal, mislim, da se lahko iz njega še nekaj naučimo. Zato na temo tega pripravljam še nekaj objav. Pričakujete lahko še natančen pregled mojih stroškov, nekaj receptov mojih najljubših jedi in nekaj pametovanja, kaj bi spremenila, če bi se izziva lotila danes, z znanjem in izkušnjami, ki jih imam – ker ja, seveda zdaj vem, da bi lahko kaj storila tudi bolje.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 6

Tokrat objavo in video o 6. dnevu zero waste izziva objavljam z zamikom. Včeraj sem namreč na Manj smeti – Manj skrbi gostila Sabino, s katero sva se pogovarjali o nosečniški modi brez odpadkov. Tako da boste v današnji objavi pravzaprav brali o včerajšnjem dnevu, objava o današnjem dnevu pa sledi danes zvečer ali pa jutri zjutraj.

Upam, da niste zaradi manjkajoče objave v petek mislili, da sem z izzivom predčasno zaključila. Še vedno vztrajam, le da se v petek nisem imela časa posnet, ker smo se pripravljali na poroko v fantovi družini, učila sem se za izpit, pa še nekaj sem se slabo počutila. Tako ali tako tisti dan nisem veliko pojedla – o vsem podrobneje tudi v videu – sem pa naredila fotko enega najboljših kosil ta teden.

Na predzadnji dan mojega zero waste izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerica in sveža kumara

kosilo: cela glava kuhane cvetače in pol popečenega jajčevca

večerja: ovseni kosmiči s četrtino jabolka in eno banano

Najboljši občutek dneva sem doživela že pri zajtrku, ko sem prvič v tem tednu ugriznila v svežo kajzerco – kruh je živilo, ki ga, odkar traja izziv, precej pogrešam.


martina

 

1 teden, 10 evrov | Dan 4 – “A res tako malo ješ?”

Odkar izvajam svoj izziv, v katerem poskušam za 10 evrov jesti sedem dni, mi je že veliko ljudi zastavilo vprašanje: “A res tako malo ješ?”

Odgovor je: JA, res tako malo jem. AMPAK tekom svojega izziva sem spoznala nekaj zanimivega o svojih siceršnjih prehranjevalnih navadah. Spoznala sem, da sem včasih pojedla preveč, saj sem jedla tudi takrat, ko nisem bila lačna.

V videu govorim tudi o tem, zakaj bom v soboto za en dan prekinila s svojim izzivom in ga potegnila še v ponedeljek.

Kaj sem danes pojedla?

zajtrk: ovseni kosmiči s koščki jabolka

kosilo: domače testenine z bučko, popečeno na olju in česnu

večerja: /

Recept za domače testenine bom objavila po koncu izziva. 


1 teden, 10 evrov | Dan 3 – domače njom njom testenine

Za mano je že tretji dan Zero Waste izziva – na polovici smo že! Uživam v okusnih obrokih in jem toliko, kot moje telo potrebuje.

zajtrk / malica: narezana domača tortilja, narezana četrtina svežega paradižnika, popečena polovica bučke in polovica jajčevca

kosilo: domače testenine z jajčevcem, popečenim na česnu

večerja: na koščke narezana polovica jabolka


Drugi dan zero waste izziva je baje minil v znamenju stradanja. Tule pa si lahko preberete o četrtem dnevu izziva.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 2 – Ali stradam?!

Tudi drugi dan mojega Zero Waste izziva je minil brez težav. Za kosilo sem se precej najedla, tako da mi do večerje ni bilo.

zajtrk: ovseni kosmiči z banano

kosilotri domače tortilje, pol svežega paradižnika, pol popečenega jajčevca, pol popečene bučke, gora solate

večerja: /

Nekatere skrbi, da sem v prvem dnevu Zero Waste izziva, v katerem en teden (7 dni) jem za 10 evrov, pojedla premalo. Tudi o tem sem nekaj več povedala v videu.


Kakšen je bil moj jedilnik 1. dne izziva, si poglejte tule, tule pa najdete video o tretjem dnevu izziva.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 1 – Začenja se

Danes je bil prvi dan mojega izziva, v katerem poskušam dokazati, da se da brez oziroma z minimalno embalažo živeti za 10 evrov na teden. Izziva sem se lotila, ker pogosto slišim, da je življenje brez odpadkov predrago, da bi lahko tako živel vsak.

Začetek je obetaven. Jedla sem tri okusne obroke (večerja je bila bolj skromna, ker res nisem bila lačna), za žejo sem pila vodo iz steklenega vrča, v katero sem narezala pol limone. Limona dolgo ne izgubi okusa, tako da jo lahko z vodo prelijemo večkrat.

zajtrk: skodelica ovsenih kosmičev s polovičko banane

kosilo: trije manjši krompirji, na tanko narezani in posoljeni, dve jušni žlici zmečkanega avokada

večerja: pol korenčka, dve čajni žlički zmečkanega avokada, vse skupaj posoljeno

Kako so izgledali moji trije obroki in še več o vtisih prvega dne si preberite v spodnjem videu 🙂


Kaj sem jedla 2. dan izziva (ko so me obtožili, da stradam), si poglejte tule.

martina

Je 10€ dovolj za en teden Zero Waste obrokov?

Morda se spomnite, da sem svojo življenjsko pot brez odpadkov začela ravno z izzivom. No, od tega je minilo že malo več kot devet mesecev in mislim, da je čas, da se ponovno izzovem.

Najpogostejši predsodek, s katerim se srečujem, ko o okolju prijaznem življenju govorim z drugimi, je, da je življenje brez odpadkov predrago. Da se ne da. Pa se res ne da?

Po nekaterih podatkih naj bi povprečno slovensko gospodinjstvo, ki ima 2,6 člana, lani za hrano porabilo okrog 2600 evrov. To je, če malce preračunamo, malo več kot 19 evrov na osebo na teden.

Iskreno verjamem, da lahko za toliko denarja jemo tudi, če se aktivno trudimo, da s svojo prehrano ne ustvarjamo odpadkov. Ker pa je to izziv in ker sem trmasta, sem se odločila, da bom ta znesek še nekoliko zmanjšala.

Tako se izzivam, da bom naslednji teden preživela samo z 10 evri za hrano.

S tem pa ne mislim, da bom en teden stradala. Izzivam se, da bom en teden jedla tri obroke na dan, tri obroke, ki mi bodo všeč, pri tem pa ne bom za hrano zapravila več kot 10 evrov.

Po eni strani se izziva res veselim, po drugi pa me je nekoliko strah, da se bom kje zakalkulirala in vseeno kdaj ostala lačna. Vseeno namreč vem, da bo potrebnega nekaj računanja, da ne bom vseh 10 evrov pojedla v enem obroku 🙂

Vsak dan sproti bom beležila svoje izkušnje, zapisala kak recept, poskusila kaj zanimivega. O vsem pa vas bom sproti obveščala – morda v video, morda pa v pisni obliki. Bi se mi morda kdo pridružil?

Kako kupovati brez odpadkov | Kje, hudiča, so stvari brez embalaže?

Dobro jutro!

Najpogostejši nasvet, ki ga Zero Wasterji dajemo tistim, ki želite stopiti na pot brez odpadkov, je: »Ne kupujte pakiranih stvari.« »In kje, hudiča, naj najdem stvari brez embalaže?« je najpogostejši odgovor.

Priznam, to sem se spraševala tudi sama. Ko sem na začetku svojega Zero Waste izziva odšla v trgovino, me je bilo kar groza.

Tega jaz ne zmorem. Kje naj dobim stvari brez embalaže? Se jih sploh da dobiti po normalnih cenah?

Minilo je že več kot pol leta in mislim, da sva s fantom razvila kar dober sistem za nakupovanje. Po mnogo poskusih in napakah, seveda.

Sadje in zelenjavo kupujeva v vseh trgovinah in na tržnici, pri tem pa paziva, da ima večina slovensko poreklo. V trgovini artikle stehtava brez vrečke, nato pa vse naloživa v eno vrečko. Nalepke, ki se jim žal pri nakupovanju še ne moremo izogniti, nalepiva kar na vrečko. Paziva le, da se izogibava ekspres blagajnam, saj lahko zaradi teže vrečke pride do zapletov. Če imava veliko sadja oziroma zelenjave, pa raje ne hodiva v Hofer ali Lidl, saj se tam izdelki tehtajo na blagajni in mora prodajalka vse zložiti ven. V Lidlu včasih kupim pistacije, za katere uporabljam lahko vrečko. Nihče si namreč ne želi, da bi bile pistacije raztresene po celem prodajnem pultu 😀 Če naletim na rinfuzo, kakršna je tale iz celjskega Tuša, in če seveda ne pozabim vrečk, se pa založim 😀

“Higienski standardi”

Tudi za kruh imava svojo vrečko. Pazim, da vzamem tisto, ki je ravno oprana. Kruh in podobne izdelke kupujeva v pekarnah, v Hoferju ali v Lidlu, saj v Mercatorju in Sparu zaradi “higienskih standardov” niso preveč navdušeni nad dajanjem artiklov v od doma prinešene vrečke. Saj vem, da niso krivi zaposleni, pa vseeno. Ko artikel enkrat zapusti roke prodajalca, zakaj koga briga, v kakšni vrečki ga jaz odnesem iz trgovine? Tudi, če ni bila oprana že dve leti in od nje kaplja – jaz sem jo prinesla, torej prevzemam odgovornost.

Zero Waste nakup     Zero Waste pripomočki.

Včasih kupiva tudi testenine, riž, moko … Teh stvari se pri nas žal ne da dobiti brez embalaže, vsaj ne brez papirnate, zato poskrbiva, da vzameva takšno namesto plastične in da kupiva čim večjo količino naenkrat – na primer kilogram testenin namesto dvakrat pol kilograma in podobno. Z veseljem bi kupovala testenine brez embalaže, a bi se morala ponje odpeljati z avtom, kar pa je daleč od okolju prijazne rešitve. Želim si, da bi bili tovrstni problemi rešljivi enostavno s tem, da ne bi kupovali stvari v embalaži, a v nekaterih primerih moramo pač pretehtati in izbrati manjše zlo. Sicer pa pripravljam na področju skupinskega nakupovanja en projekt. Če vas zanima, spremljajte stran Manj smeti – Manj skrbi na Facebooku.

Samo koruzni kosmiči

Edina stvar, ki je nikakor ne najdem brez embalaže (in to me TAKO jezi!) so koruzni kosmiči. Obožujem jih, a jih nisem jedla že od lani. Poskusila sem izdelati svoje, a se je žal končalo z vpitjem in mamo, ki me je nagnala iz kuhinje 😀 Mogoče mi uspe kdaj izboljšati recept, do takrat pa upam na opcijo nakupa brez embalaže.

Ličil načeloma ne uporabljam, tiste kozmetične izdelke, ki jih imam (šampon, milo, zobne tablete, šminka) pa sem kupila v Lushu. Tam jih lahko dobim brez embalaže ali v plastični embalaži, ki jo lahko vrnem. Karitejevo maslo sem kupila v Sanolaborju. Sicer ima plastično embalažo (v kovinski ga lokalno nisem mogla dobiti), a ga imam že od lani in mi ga je ostalo še ogroooomno, škatlico pa bom ponovno uporabila. Za kak drug kozmetični pripravek, za shranjevanje gumbov, za … ne vem še 🙂

Karkoli drugega potrebujem, kupim iz druge roke v kateri od zasavskih secondhand trgovin ali preko spleta. Tako sem kupila že celo goro oblačil, nalivnik, kotalke …

Nakupi iz druge roke so najbolj Zero Waste.

Mimogrede, pridete v soboto, 1. aprila na Menjalni krog? 🙂 Imeli bomo izmenjavo sadik, semen in vsega ostalega, na otroški delavnici pa bomo izdelovali prav posebne možiclje, ki jim iz glave raste trava 🙂

Martina