Tree of Life | Menstruacija brez odpadkov

Od prejšnje nedeljske predstavitve, ko sem se z Gittemarie pogovarjala o zero waste življenju na Danskem, je minilo že nekaj časa, tokrat pa se vračam z novo. Govorila sem s Silvio, ki na Facebook strani Tree of Life in v istoimenski Facebook skupini razbija predsodke o uporabi menstrualne skodelice in ostalih večkratno uporabnih pripomočkov za higiensko zaščito.

Tvoje področje (in tema tvoje strani in skupine Tree of Life) so menstrualne skodelice, pralni vložki in ostali menstrualni pripomočki za večkratno uporabo. Kje si prvič slišala za tovrstne pripomočke?

O pralnih vložkih mi je pripovedovala moja stara mama. S staro mamo sva si vedno vse zaupali. Pogovor je v času mojih najstniških let nanesel tudi na to, kako so živeli včasih. Že zelo dolgo vem za pralne vložke iz njenih pripovedovanj. Skoraj pet let nazaj pa sem se odločila, da jih poiščem na spletu. Želela sem jih preizkusiti sama in jih predstaviti tudi drugim ženskam v Sloveniji, ki morda še niso slišale za njih. Naročila sem si več različnih, da sem jih kasneje lahko primerjala med seboj.

Tree of life 1
Tree of life – Silvia in njena stara mama.

O menstrualni skodelici sem prvič slišala od kolegice na faksu. Moram priznati, da sem si pod besedno zvezo »menstrualna skodelica« takrat predstavljala vse prej kaj drugega kot je to v resnici. Z malo raziskovanja sem ugotovila, da je menstrualna skodelica prav tako nič kaj nov izum, saj je bila izumljena že v začetku 20. stoletja in skoraj pet let nazaj sem si naročila svojo prvo iz tujine. Tako kot pralni vložki lahko rečem, da mi je spremenila življenje.

Kakšen je danes odnos žensk do menstrualnih skodelic in vložkov za večkratno uporabo? Se je ta odnos v letih, odkar si ti spoznala te pripomočke, kaj izboljšal?

Na področju sodobne higienske zaščite, torej sodobnih pralnih vložkov in menstrualnih skodelic, se trenutno dogaja ogromno. Zanimanje za tovrstne produkte raste. Predvsem zato, ker so ženske in dekleta vedno bolj ozaveščene o okoljski problematiki in želijo le najboljše za svoje zdravje. Velika večina pa se za preizkušnjo tovrstnih produktov odloči predvsem zaradi zdravja, saj produkti za enkratno uporabo vsebujejo zdravju škodljive parfume, multiabsorbente, so polni plastike, ne dihajo in so največkrat beljeni še z klorom. Povzročajo marsikatero nevšečnost oz. so lahko zdravju nevarni. Sodobnimi higienski produkti pa so pravo nasprotje tega, pralni higienski vložki so narejeni iz naravnih ekoloških materialov, menstrualne skodelice pa iz medicinskega silikona.

Tree of life 2

S skupino Tree of Life in istoimensko stranjo na Facebooku se preko posnetkov in lastnih izkušenj želim približati ženskam. Vsakodnevno me kontaktirajo in prosijo za svetovanje o tovrstnih produktih. V nekaj letih se je v Sloveniji iz peščice uporabnic sodobne higienske zaščite področje zelo razširilo. Kot sem že omenila, je vedno več ozaveščenih žensk, ki želijo le najboljše za svoje telo in za okolje.

Kakšne so po tvojem mnenju prednosti in slabosti pralnih vložkov in menstrualnih skodelic?

Konkretno zame moja menstrualna skodelica in pralni vložki nimajo slabosti, morda le to da boste na tegobe med menstruacijo popolnoma pozabile.

Lahko pa se postavim v kožo novih uporabnic. Menstruacija je od nekdaj bila tabu tema, o tem se ne govori, pravijo ? Predsodki so prisotni zaradi krvi, češ da je menstruacija umazana. Že res, da ženskam v preteklosti ni bilo kaj luštno, na nas pa je, da si jo v prihodnosti olajšamo. Nega in uporaba menstrualne skodelice in pralnih higienskih vložkov je preprosta. Bodimo pa iskrene; več kot polovica ženske populacije jo ima vsak mesec in veliko lažje nam bo, če se bomo o tem pogovarjale, si delile izkušnje in jo normalizirale, saj je nekaj najbolj naravnega v našem v življenju.

Tree of life 3     Tree of life 4

Imaš majhnega sinčka. Tudi pri njemu uporabljaš (oziroma si uporabljala) pralne pleničke in podobno?

Pri vseh treh otrocih sem uporabljala pralne pleničke. Pri deklicah le v času odvajanja od pleničk, pri sinu pa že od začetka. Žal mi je, da jih nisem uporabljala tudi pri deklicah od začetka. Vem, zakaj se takrat nisem odločila za pralne pleničke – zato, ker sem se bala da bo njihovo pranje in sušenje vzelo preveč časa in prostora. Motila sem se, pranje in sušenje na teden vzame nekako pol ure, še to ne. Velik plus pralnih pleničk pa je tudi, da koža pod pleničko ne potrebuje posebne nege. Hčerki sem redno mazala s kremicami, medtem ko pri sinčku tovrstnih kremic skorajda ne uporabljam. Za umivanje pa že od nekdaj pri otrocih uporabljam pralne krpice, pri deklicah sem razrezala eno brisačo in nekaj tetra pleničk. Porobila sem jih z barvnimi obrobami, pri sinu pa sem dodala še nekaj brisačk iz bambusovih vlaken. Tako imamo ločene tiste za umivanje obraza in tiste za umivanje intimnih predelov.

Tree of life 5

Kako poleg uporabe zgoraj omenjenih pripomočkov še skrbiš za okolje?

Tudi na ostalih področjih se zelo trudimo, bolj intenzivno nekaj več kot pol leta. Gre pa, priznam, počasi, saj smo kar številčna družina. Redno obiskujemo tržnico Koseze, kjer kupujemo živila brez embalaže. Počasi spreminjamo način nakupovanja, torej nakupujemo vedno več brez embalaže. S hčerko sva skupaj zašili vrečke iz blaga za večkratno uporabo. Vrečke za pranje pralnih prsnih blazinic uporabljamo sedaj za nakupovanje sadja saj so mrežaste, sčarala sem tudi čebelice – folijo za večratno uporabo iz blaga, prepojenega s čebeljim voskom. Cvrtje odcedim na prtiču z blaga, v kuhinji ne uporabljamo več papirnatih brisačk, pač pa krpe za večkratno uporabo. Vsi pa imamo tudi stekleničke za vodo, nič več plastenk… premikamo se počasi, širimo idejo o domu brez odpadka in si želimo, da bi v prihodnosti še zmanjšali količino odpadkov, ki jih ima naša družina.

Tako, pa je za nami še ena nedeljska predstavitev. Za še več informacij o higienski zaščiti spremljajte Facebook stran in skupino Tree of Life.

*Vse fotografije v tej objavi so last Silvie Hren Mandelc, objavljene z dovoljenjem.

martina

Gittemarie | Zero waste življenje na Danskem

Prejšnjo nedeljo sem govorila z Janjo iz Srčnega kotička, danes pa imam za vas eno prav posebno predstavitev. Ne zgodi se vsak dan, da se ima človek priložnost pogovoriti s svojim vzornikom, pa vendar sem pretekli teden počela ravno to 🙂 Za pojem in življenjski slog zero waste sem prvič slišala na spletni strani Gittemary.com, ko sem iskala (in našla) video navodila, kako doma izdelati maskaro. Stran ustvarja Gittemarie Uggerhøj Johansen, ki mi je prijazno odgovorila na nekaj vprašanj 🙂 Govorili sva v angleščini, spodaj pa je prevod – če želite pogovor prebrati v originalnem jeziku, kliknite tule.

Začela si kot modna blogerka. Kako, da si prešla k bloganju o življenju brez odpadkov? Te je navdihnila kakšna določena oseba?

V modni skupnosti sem se počutila kot, da ne spadam tja, bila je čisto preveč plehka in trivialna za moj okus, k temu pa je prispeval tudi blog Lauren Singer z imenom Trash is for Tossers (Smeti so za butce, op. prev.)

Videti je, da je moda še vedno velik del tvojega življenja. Kje dobiš oblačila in modne dodatke brez odpadkov?

Vsa svoja oblačila kupujem v »vintage« trgovinah in v trgovinah, ki prodajajo stvari iz druge roke. Včasih poiščem ali delam z znamkami oblačil, ki izzivajo kulturo smeti in podpirajo trajnostno naravnanost – če je temu tako, z veseljem podprem takšno pobudo.

Gittemary3

Gittemary8

Kako so tvoji bližnji odreagirali, ko si postala »zero wasterka«?

Večina se je za to zanimala, moje zanimanje za trajnostnost jih je fasciniralo. Od prijateljev in družine sem dobila zelo malo negativnih povratnih informacij.

Kaj je bilo najtežje, ko si začela živeti brez odpadkov?

Na začetku sem težko razumela tisti del tega življenjskega sloga, ki zapoveduje, da določene stvari zavrneš. Reči ne in si odreči nekatere stvari je bilo sprva težko, zdaj pa se mi zdi en najlažjih delov življenja brez odpadkov. Vse je v navadah in rutinah, ki se jih naučimo.

Kateri je, po tvojem mnenju, najuporabnejši predmet v življenju zero wasterja?

Brez dvoma platnena vrečka. Na splošno vsi pripomočki, ki so uporabni na več načinov – in to je po mojem mnenju platnena vrečka, pa seveda steklen kozarec s pokrovom!

Gittemary2

Gittemary7

S kakšnimi težavami se kot zero wasterka najpogosteje srečuješ?

Vedno je težko iti ven, ker moraš imeti vse pod nadzorom – paziti moraš, da ti ne vtaknejo slamice v pijačo ali prinesejo prtička za enkratno uporabo, a je vredno!

Kako v tvoji državi ravnajo z odpadki in kakšno je tvoje mnenje o tem?

Na območju, kjer živim, imamo na srečo dokaj v redu sistem recikliranja. Obstajajo lokalne opcije za recikliranje papirja, stekla, kovine in plastike, imamo pa tudi sistem povratne embalaže za večino pijač.

V tvojem prvem videu, ki sem ga videla, si izdelovala maskaro. Katere kozmetične pripomočke še izdeluješ? So enako učinkoviti kot tisti, ki jih kupiš v trgovini?

Izdelala sem si podlago v prahu, korektor, senčila, bronzer in rdečilo za lica. Seveda je nekaj razlike med mojimi in kupljenimi izdelki, a po mojem mnenju je to še najmanjša cena, ki jo plačaš za to, da živiš v skladu s svojimi načeli ?

Gittemary1

Gittemary6

Je življenje brez odpadkov na Danskem dražje ali cenejše kot »normalno« življenje?

Mislim, da mnogi predvidevajo, da je dražje, a sama porabim približno enako denarja kot prej, morda celo nekoliko manj. Toliko je stvari, ki jih nikoli ne kupim, tako da dosti prihranim. Zato imam možnost kupovati trajnostne predmete, ki so malo dražji. V tem smislu bi rekla, da ta življenjski stil, vsaj v mojem primeru, stane enako kot »normalen« življenjski stil.

Gittemary5

Tako. Naj še enkrat povem, kako vesela sem, da sem se imela priložnost pogovarjati z osebo, ki mi je predstavila zero waste življenje in me s tem poslala na pot, polno lepih trenutkov in čudovitih novih poznanstev ❤ Če vas zanima, o čem Gittemarie še piše na svoji strani, kliknite na Gittemary.com in si poglejte.

martina

* Vse fotografije v tej objavi so last Gittemarie Uggerhøj Johansen, objavljene z dovoljenjem.

Srčni kotiček | Pogovor z Janjo Srčnik

Spet je nedelja in spet je čas za predstavitev. Prejšnjič sem se pogovarjala z Mami na vrtu, s katero sva govorili od nosečniške mode, tokrat pa sem govorila z Janjo iz Srčnega kotička.

Janja Srčnik z ekipo krasnih punc pripravlja prvo slovensko trgovino brez embalaže. Svojo idejo so že preizkusile v praksi – na otvoritvi majhne “pop-up” trgovinice v Ljubljani se je nabralo kar lepo število ljudi. Žal je bil Srčni kotiček odprt le nekaj ur, dekleta pa že načrtujejo, kako bodo svojo idejo pretopila v dejansko trgovino, ki bo odprta vsak dan.

Srčni kotiček
Ekipa Srčnega kotička. Janja je druga z desne. Foto: arhiv Srčni kotiček
Ne tako dolgo nazaj ste z ekipo za nekaj ur odprle trgovino brez embalaže, Srčni kotiček. Kaj ste ponujale?

Res je, konec maja smo v čudovitem okolju Labirinta umetnosti na Fužinah v Ljubljani za nekaj ur postavile »pop-up« trgovino brez embalaže, bolj kot preizkus, ali so se ljudje pripravljeni za takšno alternativo nakupovanja pripravljeni pripeljati na točno določeno mesto ob točno določenem času.

Ponujale smo proso, ajdo, ajdovo moko in polnozrnato pirino moko iz Prekmurja, domača jajca, sir in bučno olje iz Prekmurja, domača jabolka in hruške iz Posavja, več vrst solate iz Ljubljane, Urbana zelišča ekološke pridelave naše članice Patricije, sadike feferonov, špinače, …

(KLIKNITE in si Srčni kotiček ter njegovo ponudbo oglejte tudi na fotografijah.)

Kako se Srčni kotiček razlikuje od navadne trgovine (recimo Spar, Mercator …)? Zakaj je boljši od njih?

Srčni kotiček je ideja o trgovini brez embalaže, ki jo želimo uresničiti za vse tiste, ki si želijo alternativnega nakupovanja. Torej za ljudi, ki ne iščejo supermarketov, kjer je na voljo 10 vrst riža in 20 vrst testenin, ampak izbrana ponudba vseh osnovnih živil čim bolj lokalne pridelave in, kar je najbolj pomembno, da vsa živila, čistila in tudi izdelke za osebno nego lahko kupijo brez embalaže, na rinfuzo. Torej naša prednost je, da bi omogočile nakupe brez embalaže, s čimer drastično zmanjšamo uporabo plastike in njen negativen vpliv na okolje. Kupec lahko nakupi točno toliko, kot potrebuje in s tem zmanjša problem zavržene hrane.

Kakšen je bil obisk ob otvoritvi? Ste bile z njim zadovoljne?

Obisk je bil odličen, nad vsemi pričakovanji, saj nas je v treh urah obiskalo preko 70 ljudi. S tem smo bile zelo zadovoljne, saj se je na to soboto odvijalo zelo veliko zanimivih dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim tudi Vseslovenska zelemenjava. Me pa smo vabilo na dogodek objavile na FB le en dan prej in še vedno dobile res odličen odziv.

Najbolj pa smo bile vesele odzivov po našem dogodku. Ljudje so se družili, izmenjevali ideje, celo recepte za nedeljska kosila. Tole pa je eno od sporočil, ki smo ga prejele od mlade mamice, ki nas je obiskala s svojima najmlajšima:

“Ful luštno je izgledalo vse. In ko se ta projekt realizira, bomo z veseljem še nakupovali v Srčnem kotičku, Leonu je bilo ful všeč, mi je rekel, kok je drugačna ta trgovina od tistega velikega Mercatorja.”

Lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, da se bo takšna trgovina odprla za daljši čas? ?

Seveda! Prvi poskus je bil res v prvi vrsti za test in dokaz komisiji Ferfl, kjer smo zaključevale podjetniško šolo in s tem dokazom tudi zmagale ter pridobile še 3-mesečno mentorsko podporo. Zdaj pa smo dobile zagon, da s tem nadaljujemo. Čez poletje načrtujemo redne, tedenske »pop-up« trgovine brez embalaže, vendar pa moramo prej urediti še formalnosti glede same pravne oblike, da bomo lahko tudi uradno prodajale. Naša prva pop-up trgovina je namreč delovala na principu prostovoljnih prispevkov.

Ali tudi v svojem zasebnem življenju paziš na okolje?

Absolutno.

Kako?

Že od nekdaj mi narava veliko pomeni in tudi vzgojena sem bila v duhu, da se ceni in spoštuje vse, kar nam narava da. V osnovi to samo pomeni, da sem bila lepo vzgojena in sem smeti vedno metala v koš. Zadnja leta pa se to spreminja in dejansko čedalje bolj zavestno gledam na svoje izbire in samo to, da mečem v koš, ni dovolj. Zdaj dejansko težim k temu, da tudi v koš mečem čim manj, saj se zavedam, da tudi te smeti na koncu nekje končajo.

Z možem sva že pred leti začela najprej pri kozmetiki, no, on je že od nekdaj minimalist, sama pa sem precej zmanjšala uporabo kozmetičnih izdelkov, uporaba trdih mil je zakon, določene stvari pa si izdelam tudi sama.

Že kot otrok sem veliko nosila oblačila iz druge roke, saj je to v družini z veliko sestričnami nekaj čisto normalnega. Pred kratkim pa sem tudi zdaj, kot odrasla, odkrila navdušenje nad second hand trgovinami.

Naslednji korak pa je seveda hrana. Svoje vrečke nosim s seboj, odkar imava svoje gospodinjstvo, etikete lepim direktno na sadje, zelenjavo, kjer se le da, nisem pa še tako daleč, da bi dejansko hodila povsod po nakupih s svojo embalažo. Nakupovat zdaj hodim bolj zavestno, premišljeno in pripravljeno (s seznamom) in kupujem precej manj predpakiranih živil kot še pred pol leta ali letom. Hkrati pa sem si lani začela pridelovati lastno zelenjavo na svojem vrtičku, kar mi daje še prav poseben občutek zadovoljstva.

Iz lastne potrebe in želje po poenostavljenem nakupovanju brez embalaže želimo odpreti Srčni kotiček in s tem razbremeniti okolje, olajšati življenje sebi in to omogočiti še drugim.

S Srčnim kotičkom in njegovim poslanstvom se lahko pobliže spoznate na njegovi Facebook strani in spletni strani, kjer vas punce vabijo tudi k izpolnitvi ankete.

martina

Mami na vrtu | Nosečniška moda brez odpadkov

Po Barbari, s katero sva govorili o življenju brez odpadkov na splošno, bo tokratna nedeljska predstavitev nosečniško obarvana. Pogovarjala sem se namreč s Sabino oziroma z Mami na vrtu, ki trenutno pričakuje drugega otroka. Velikokrat jo najdete (kot pove njeno ime) na vrtu, kjer vrtička z Mojstrom, svojim sinčkom. Govorili sva o zero waste nosečnosti.

Mami na vrtu

Imaš že malčka, pričakuješ pa še enega otroka. Kaj je pri tokratni nosečnosti drugače v smislu varovanja okolja?

Pri prvem otroku nisem še poznala koncepta zero waste oz. »brez odpadkov«, šele kasneje sem se zaradi ekoloških razlogov odločila za uporabo pralnih vložkov. Lotila sem se smeti in opazila, koliko imamo smeti. Predvsem zdaj, ko mislim na otroške plenice, je tega res preveč.  Preveč je tudi kupovanja dodatnih oblačil, kar lahko gladko izpustimo s primernim kombiniranjem oblačil, ki smo jih nosile do sedaj. Namesto tistih krem za kožo ali pa kakavovega masla v manjših pakiranjih, da ne razpoka koža, ko se trebušček veča, sedaj uporabljam karitejevo maslo, ki ga naročim po en kilogram ali kokosovo olje v večjih pakiranjih, kot na primer v steklu.

Eno od področij zero waste življenja, na katerega verjetno ne mislimo pogosto, so nosečniška oblačila, o katerih govoriš tudi v svojem videu. Kako so oblačila, kupljena v običajnih trgovinah, škodljiva za okolje?

Najbolj pomembno je, da uporabimo tisto, kar že imamo. Nosečnost traja krajše obdobje našega življenja. Zakaj bi kupovali posebna oblačila za to? Načeloma imamo majice, leggings pajkice in druge pajkice, ki jih vseeno lahko oblečemo. Res je, da imamo manj izbire, a čemu služi veliko količina novih, nosečniških oblačil? Oblekle jih bomo samo med prvo, morda drugo nosečnostjo, medtem ko jih bomo kasneje dale v omaro. V najboljšem primeru jih bomo prodale, podarile prijateljici. Škodljivo je, da kupujemo oblačila, ki jih morda sploh ne potrebujemo. Če že kupujemo nova nosečniška oblačila, naj bodo takšna, da jih bomo oblekle tudi kasneje. Torej, ni nujno, da so nosečniška, lahko je samo kroj drugačen. Oblekice, tunike, leggings hlače, pajkice so idealne. Lahko jih nosimo med nosečnostjo in pred njo.

Kako si ti prišla do okolju prijaznih nosečniških oblačil? 

V videu si lahko ogledate »nosečniška« oblačila, ki pravzaprav to niso. So oblačila, ki jih nosim že kar nekaj časa. Nosila sem jih pred prvim otrokom, med prvo in drugo nosečnostjo in nosila jih bom tudi kasneje. Bistvo je, da uporabimo, kar imamo.

Kaj svetuješ nosečnici, ki želi svojo nosečnost preživeti čimbolj prijazno do okolja?

Premisli, preden kupuješ nove stvari. Res to potrebuješ, ima mogoče kaj takega ali točno to tvoja prijateljica ali pa imaš doma oziroma si lahko izdelaš kar sama? Kupuj stvari v večjih pakiranjih. Na primer kokosovo olje lahko kupiš v velikih steklenih kozarcih, kozarce pa nato uporabiš ali prineseš na kakšno menjavo.

Ob prvem porodu še nisi poznala pojma zero waste, tako da tvoj prvi ni bil zero waste dojenček. Kaj bo pri drugem drugače?

Tokrat sem se odločila za pralne pleničke. Prav tako si bom sama naredila krpice za brisanje otroške ritke iz stare rjuhe. Namesto hladilnih mazil bom uporabljala kokosovo olje in karitejevo maslo za nego kože. Ne samo, da to dobim v steklenih embalažah, brez embalaže oz. z minimalno embalažo, je to tudi bolje za kožo. Je bolj naravno.

Tako. V videu pa, kot že omenjeno, nekaj nasvetov, kaj nositi med nosečnostjo, da vam bo še vedno udobno in da bo pri tem nastalo čimmanj odpadkov. Za še več nasvetov, kako biti zero waste mama oziroma kako za vrtičkanje navdušiti najmlajše in kako v vrt prinesti čimmanj odpadkov, pa kliknite na www.maminavrtu.si.

martina

Pod cvetočo češnjo | Barbara o življenju brez odpadkov

Spet je nedelja in čas je za še eno predstavitev. Prejšnjič se mi je pridružila Enajstazija, tokrat sem se pogovarjala z Barbaro, ki piše ekološko naravnan blog Pod cvetočo češnjo. Z Barbaro se preko spleta poznava že kakšnega pol leta, prvič pa sva si v roke segli na aprilskem srečanju Zero Waste blogerk v Ljubljani. Takrat je nastala tudi spodnja fotografija:

pod cvetočo češnjo 1
Na srečanju Zero Waste blogerk. Barbara je druga z desne. Foto: Katja Sreš
Kako dolgo se že trudiš živeti okolju prijazno? Kaj te je pritegnilo k temu?

Največji vpliv name je zagotovo naredil študij Okolja, kjer sem se seznanila s sodobnimi težavami v okolju. Začela sem raziskovati, kako lahko jaz prispevam k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Tako so se začeli postopni koraki. Posledično je nastal tudi blog Pod cvetočo češnjo in e-knjiga Danes besede, jutri dejanja, kjer delim svoje znanje in izkušnje z vsemi, ki jih takšen način življenja zanima.

Pripravila si nam recept za domač piling iz kavnih zrn. Misliš, da so domači izdelki za nego telesa boljši od kupljenih? Zakaj?

Vsekakor so domači izdelki boljši v tem smislu, da vem, kaj nanašam na kožo. Vendar je tudi tu potrebno nekaj pazljivosti in znanja, da se uporabljajo primerne rastline za pripravo izdelkov za nego različnih tipov kože, las …

Pred leti sem na radiu slišala starejšo gospo, ki je rekla, da na kožo nanaša samo takšne izdelke, ki si jih upa tudi pojesti. Danes vem, da je to zelo dober nasvet 🙂

Kakšne prednosti še vidiš v življenju brez odpadkov?

Prednosti življenja z manj odpadkov je zagotovo to, da mesečno privarčujem nekaj denarja. Več ustvarjam doma iz odsluženih stvari. Bolje se počutim, ker vem, da sem naredila nekaj dobrega zase, svoje najdražje in naš planet. Postala sem bolj odgovorna, saj pred vsakim nakupom dobro premislim, če ta izdelek res potrebujem itd.

Se ti zdi, da bi se kot »Zero Wasterka« na kakšnem področju še izboljšala?

Seveda, prav na vsakem področju se še lahko izboljšam in k temu tudi stremim.

Kaj bi svetovala nekomu, ki želi začeti z življenjem brez odpadkov?

Svetovala bi, da začne mogoče z enim res preprostim korakom npr. da pije vodo iz pipe in je ne kupuje v plastenkah, ali pa, da s sabo v trgovino odnese vrečko za večkratno uporabo. In tako potem nadaljuje korak za korakom v življenje brez odpadkov.

Več o Barbari in o tem, kako prispeva k lepšemu, bolj zdravemu okolju, pa na njeni spletni strani Pod cvetočo češnjo. Spodaj pa najdete njen recept za domač piling, ki bo še posebej prav prišel pred dopustom na morju 🙂

pod cvetočo češnjo 2

Sestavine:

– kavna usedlino, ki je nastala pri kuhanju kave
– morska sol
– olivno olje

Priprava:

Eni enoti kavne usedline (brez tekočine) dodaš eno enoto morske soli in eno enoto olivnega olja. Vse sestavine dobro premešaš, da nastane gosta zmes in piling že lahko uporabiš. V primeru, da pripraviš preveč pilinga, ga shrani v dobro zaprt steklen kozarec.

Uporaba:

Kavni piling je zelo učinkovit pri odpravi pomarančne kože, saj kofein pospeši krvni obtok, pomaga pri razgradnji maščobnih celic in preprečuje nastajanje novega celulita. Naneseš ga na vlažno kožo in s krožnimi gibi masiraš problematične dele, potem ga pustiš delovati še 5 minut in spereš. Sicer pa ga lahko uporabljaš za celo telo.

martina

Enajstazija | Reciklaža za dober namen

Pred kratkim sem spoznala osebo, ki dokazuje, da gresta dobrodelnost in skrb za okolje z roko v roki. Enajstazija je dekle, ki iz recikliranih materialov ustvarja uporabne izdelke, ki jih nato podari v zameno za donacijo izbrani dobrodelni organizaciji. V veselje mi je, da lahko njo in njeno delo predstavim na Manj smeti – Manj skrbi. Najprej mi je odgovorila na par vprašanj, nato pa je posnela še kratek video, kako je izdelovala nahrbtnike v prvi “rundi” svojega dobrodelnega projekta.

Zakaj želja po anonimnosti?

Moja želja po anonimnosti izhaja iz dveh aspektov, tako sebičnega kot altruističnega. Sebični aspekt je, da se ukvarjam s poklicem, ki nima zveze z ročnimi spretnostmi ali nevladnimi organizacijami, in v katerem pričakujem, da bodo ljudje občasno »poguglali« moje ime. Posledično ne želim, da se ta dva dela mojega življenja mešata. Na eni strani, da me kdorkoli v poklicnem življenju ne bi jemal resno zaradi aktivnosti v mojem prostem času, in na drugi strani, da bi mi kdorkoli očital, da si z dobrodelnostjo delam kakršnokoli »reklamo«.

Nenazadnje pa v razkritju svojega imena ne vidim nobene dodane vrednosti. Mislim, da namen dobrodelnosti ni, da se človek hvali s tem, kaj vse počne na humanitarnem področju. Če imaš namen pomagati, pomagaj, brez samopromocije in jemanja zaslug. In najbolj »čista« verzija dobrodelnosti se mi zdi prav tista, ki je anonimna in posledično niti implicitno ne pričakuje ničesar v zameno.

Je pa res, da če ima kdo preveč časa, se bo najverjetneje lahko dokopal do mojega imena in identitete. Ne trudim se ju aktivno skrivati, zgolj na pladnju ju ne ponujam. ?

V prvi rundi si delala nahrbtnike. Koliko si jih »prodala?«

Od prve runde je minilo približno 14 dni. V tem času sem »prodala« dva nahrbtnika in en darilni bon. Naslednjo kolekcijo objavljam 11. junija in upam, da bo z vsakim novim mesecem, ko se bo ponudba širila, zanimanja več.

So ljudje navdušeni nad idejo, da bi nekaj kupili in v zameno donirali?

Zaenkrat sem prejela zgolj pozitivne odzive. Nihče še ni predstavil kakšne kritike ali pomisleka. O zasnovi koncepta sem razmišljala zelo dolgo in sem se trudila, da je sistem zastavljen tako, da je čim manj prostora za dvome in pomisleke. Načeloma sem mnenja, da bi vsaka vzpodbuda za donacije (v tem primeru s prejemom unikatnega izdelka), morala biti dobrodošla. Tako s strani donatorjev kot prejemnikov donacij.

Kakšen bo tvoj naslednji projekt? Kaj boš izdelovala?

Junijski projekt je že zaključen, trenutno sem v procesu izdelave julijskega. Trudila se bom, da bodo mesečne kolekcije relativno raznolike, od tekstilnih izdelkov, nakita, kozmetike in tako dalje. Odprta sem tudi za predloge projektov, saj je namen, da so izdelki všeč čim večjemu krogu ljudi. Če je predlog v moji moči in okviru mojih sposobnosti, ga bom z veseljem upoštevala. Junijski projekt je na temo nakita, kaj konkretno bo, pa si boste lahko ogledali 11. junija na moji spletni strani in socialnih omrežjih.

Vabiš k sodelovanju tudi druge ustvarjalce? 

Seveda vabim. Ravno prej nekaj dnevi sem ustvarila rubriko »gostujoči ustvarjalci«, kjer trenutno že gostim gospo, ki mi je pisala z željo po sodelovanju.

Imaš kakšne pogoje, če se ti želijo pridružiti?

Zaenkrat je edini pogoj, da se izdelki ponudijo v zameno za donacijo, seveda pa je kasneje podrobnejši način sodelovanja lahko stvar dogovora. Več kot nas je, bolj lahko pomagamo in v dobrodelnosti po mojem mnenju ni prostora za omejevanje konkurence. ?

Tako. Več o Enajstazijinem projektu najdeš na njeni spletni strani www.enajstazija.com. Kot je omenila, bo novo kolekcijo izdelkov (tokrat na temo nakita) objavila 11. junija. Takole pa izgleda njen ustvarjalni proces (P. S.: če bi si kdo želel po teh navodilih izdelati svoj nahrbtnik, verjetno ne bo jezna 🙂 ):

Naslednjo nedeljo se bom pogovarjala z Barbaro izpod cvetoče češnje, ki bo za nas pripravila super zero waste pripravek za nego kože 🙂

martina