Mami na vrtu | Nosečniška moda brez odpadkov

Tokratna nedeljska predstavitev bo nosečniško obarvana – pogovarjala sem se namreč s Sabino oziroma z Mami na vrtu, ki trenutno pričakuje drugega otroka. Velikokrat jo najdete (kot pove njeno ime) na vrtu, kjer vrtička z Mojstrom, svojim sinčkom. Govorili sva o zero waste nosečnosti

Mami na vrtu

Imaš že malčka, pričakuješ pa še enega otroka. Kaj je pri tokratni nosečnosti drugače v smislu varovanja okolja?

Pri prvem otroku nisem še poznala koncepta zero waste oz. »brez odpadkov«, šele kasneje sem se zaradi ekoloških razlogov odločila za uporabo pralnih vložkov. Lotila sem se smeti in opazila, koliko imamo smeti. Predvsem zdaj, ko mislim na otroške plenice, je tega res preveč.  Preveč je tudi kupovanja dodatnih oblačil, kar lahko gladko izpustimo s primernim kombiniranjem oblačil, ki smo jih nosile do sedaj. Namesto tistih krem za kožo ali pa kakavovega masla v manjših pakiranjih, da ne razpoka koža, ko se trebušček veča, sedaj uporabljam karitejevo maslo, ki ga naročim po en kilogram ali kokosovo olje v večjih pakiranjih, kot na primer v steklu.

Eno od področij zero waste življenja, na katerega verjetno ne mislimo pogosto, so nosečniška oblačila, o katerih govoriš tudi v svojem videu. Kako so oblačila, kupljena v običajnih trgovinah, škodljiva za okolje?

Najbolj pomembno je, da uporabimo tisto, kar že imamo. Nosečnost traja krajše obdobje našega življenja. Zakaj bi kupovali posebna oblačila za to? Načeloma imamo majice, leggings pajkice in druge pajkice, ki jih vseeno lahko oblečemo. Res je, da imamo manj izbire, a čemu služi veliko količina novih, nosečniških oblačil? Oblekle jih bomo samo med prvo, morda drugo nosečnostjo, medtem ko jih bomo kasneje dale v omaro. V najboljšem primeru jih bomo prodale, podarile prijateljici. Škodljivo je, da kupujemo oblačila, ki jih morda sploh ne potrebujemo. Če že kupujemo nova nosečniška oblačila, naj bodo takšna, da jih bomo oblekle tudi kasneje. Torej, ni nujno, da so nosečniška, lahko je samo kroj drugačen. Oblekice, tunike, leggings hlače, pajkice so idealne. Lahko jih nosimo med nosečnostjo in pred njo.

Kako si ti prišla do okolju prijaznih nosečniških oblačil? 

V videu si lahko ogledate »nosečniška« oblačila, ki pravzaprav to niso. So oblačila, ki jih nosim že kar nekaj časa. Nosila sem jih pred prvim otrokom, med prvo in drugo nosečnostjo in nosila jih bom tudi kasneje. Bistvo je, da uporabimo, kar imamo.

Kaj svetuješ nosečnici, ki želi svojo nosečnost preživeti čimbolj prijazno do okolja?

Premisli, preden kupuješ nove stvari. Res to potrebuješ, ima mogoče kaj takega ali točno to tvoja prijateljica ali pa imaš doma oziroma si lahko izdelaš kar sama? Kupuj stvari v večjih pakiranjih. Na primer kokosovo olje lahko kupiš v velikih steklenih kozarcih, kozarce pa nato uporabiš ali prineseš na kakšno menjavo.

Ob prvem porodu še nisi poznala pojma zero waste, tako da tvoj prvi ni bil zero waste dojenček. Kaj bo pri drugem drugače?

Tokrat sem se odločila za pralne pleničke. Prav tako si bom sama naredila krpice za brisanje otroške ritke iz stare rjuhe. Namesto hladilnih mazil bom uporabljala kokosovo olje in karitejevo maslo za nego kože. Ne samo, da to dobim v steklenih embalažah, brez embalaže oz. z minimalno embalažo, je to tudi bolje za kožo. Je bolj naravno.

Tako. V videu pa, kot že omenjeno, nekaj nasvetov, kaj nositi med nosečnostjo, da vam bo še vedno udobno in da bo pri tem nastalo čimmanj odpadkov. Za še več nasvetov, kako biti zero waste mama oziroma kako za vrtičkanje navdušiti najmlajše in kako v vrt prinesti čimmanj odpadkov, pa kliknite na www.maminavrtu.si.

martina

Pogovor z Barbaro izpod cvetoče češnje

Spet je nedelja in čas je za še eno predstavitev. Prejšnjič se mi je pridružila Enajstazija, tokrat sem se pogovarjala z Barbaro, ki piše ekološko naravnan blog Pod cvetočo češnjo. Z Barbaro se preko spleta poznava že kakšnega pol leta, prvič pa sva si v roke segli na aprilskem srečanju Zero Waste blogerk v Ljubljani. Takrat je nastala tudi spodnja fotografija:

pod cvetočo češnjo 1
Na srečanju Zero Waste blogerk. Barbara je druga z desne. Foto: Katja Sreš
Kako dolgo se že trudiš živeti okolju prijazno? Kaj te je pritegnilo k temu?

Največji vpliv name je zagotovo naredil študij Okolja, kjer sem se seznanila s sodobnimi težavami v okolju. Začela sem raziskovati, kako lahko jaz prispevam k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Tako so se začeli postopni koraki. Posledično je nastal tudi blog Pod cvetočo češnjo in e-knjiga Danes besede, jutri dejanja, kjer delim svoje znanje in izkušnje z vsemi, ki jih takšen način življenja zanima.

Pripravila si nam recept za domač piling iz kavnih zrn. Misliš, da so domači izdelki za nego telesa boljši od kupljenih? Zakaj?

Vsekakor so domači izdelki boljši v tem smislu, da vem, kaj nanašam na kožo. Vendar je tudi tu potrebno nekaj pazljivosti in znanja, da se uporabljajo primerne rastline za pripravo izdelkov za nego različnih tipov kože, las …

Pred leti sem na radiu slišala starejšo gospo, ki je rekla, da na kožo nanaša samo takšne izdelke, ki si jih upa tudi pojesti. Danes vem, da je to zelo dober nasvet 🙂

Kakšne prednosti še vidiš v življenju brez odpadkov?

Prednosti življenja z manj odpadkov je zagotovo to, da mesečno privarčujem nekaj denarja. Več ustvarjam doma iz odsluženih stvari. Bolje se počutim, ker vem, da sem naredila nekaj dobrega zase, svoje najdražje in naš planet. Postala sem bolj odgovorna, saj pred vsakim nakupom dobro premislim, če ta izdelek res potrebujem itd.

Se ti zdi, da bi se kot »Zero Wasterka« na kakšnem področju še izboljšala?

Seveda, prav na vsakem področju se še lahko izboljšam in k temu tudi stremim.

Kaj bi svetovala nekomu, ki želi začeti z življenjem brez odpadkov?

Svetovala bi, da začne mogoče z enim res preprostim korakom npr. da pije vodo iz pipe in je ne kupuje v plastenkah, ali pa, da s sabo v trgovino odnese vrečko za večkratno uporabo. In tako potem nadaljuje korak za korakom v življenje brez odpadkov.

Več o Barbari in o tem, kako prispeva k lepšemu, bolj zdravemu okolju, pa na njeni spletni strani Pod cvetočo češnjo. Spodaj pa najdete njen recept za domač piling, ki bo še posebej prav prišel pred dopustom na morju 🙂

pod cvetočo češnjo 2

Sestavine:

– kavna usedlino, ki je nastala pri kuhanju kave
– morska sol
– olivno olje

Priprava:

Eni enoti kavne usedline (brez tekočine) dodaš eno enoto morske soli in eno enoto olivnega olja. Vse sestavine dobro premešaš, da nastane gosta zmes in piling že lahko uporabiš. V primeru, da pripraviš preveč pilinga, ga shrani v dobro zaprt steklen kozarec.

Uporaba:

Kavni piling je zelo učinkovit pri odpravi pomarančne kože, saj kofein pospeši krvni obtok, pomaga pri razgradnji maščobnih celic in preprečuje nastajanje novega celulita. Naneseš ga na vlažno kožo in s krožnimi gibi masiraš problematične dele, potem ga pustiš delovati še 5 minut in spereš. Sicer pa ga lahko uporabljaš za celo telo.

martina

Menstrualna skodelica | Lunette ali Natu – moja (slaba) izkušnja

Dobro jutro!

Pisala sem že, da sem velika zagovornica menstrualne skodelice. Ta je mnogo bolj okolju prijazna, čista in zdrava kot vložki ali tamponi, poleg tega pa je na dolgi rok mnogo cenejša. Na trgu danes obstaja kar nekaj znamk menstrualnih skodelic. Moja prva menstrualna skodelica je bila Lunette, pred kratkim pa sem si kupila Natu. Kakšna je razlika? Katera je boljša? Vse sem pojasnila v nadaljevanju.

Menstrualna skodelica – Lunette ali Natu?

menstrualna skodelica Lunette     Zraven skodelice dobiš tudi vrečico za shranjevanje.

Cena

Za Lunette sem pred leti odštela 32 evrov (in do danes cena ni padla), za Natu pa 19 in nekaj centov.

Embalaža

Obe sta bili pakirani v kartonasti škatlici z navodili, natisnjenimi na papirju, sama skodelica je bila še v vrečki. Pri Natu je vrečka bombažna, pri Lunette mi izgleda kot nek sintetičen material.

Material

Po navedbah na pripadajočih spletnih straneh je menstrualna skodelica Lunette izdelana iz, “100-odstotnega medicinskega silikona”, Natu pa iz “platin-silikona medicinske kakovosti”.

Trdota 

Lunette je dokaj trda, medtem ko je Natu res čisto mehka. Za moje pojme premehka.

Vstavljanje

Lunette vstavim brez težav. Prepognem v črko C in gre. Skodelica se odpre in takoj se naredi vakuum, ki ga, ko vstanem, ne čutim več. Natu sem poskusila vstaviti na enak način, a se ni razprla. Sem ji morala malo “pomagati” tudi po tem nisem imela občutka, da je skodelica na mestu in da vakuum “drži”.

Odstranjevanje

Tudi to storim kar sedeč na WC-ju. Skodelico malo stisnem, da popustim vakuum, jo potegnem ven in vsebino zlijem v stranišče. Niti pri uporabi Lunette, niti pri uporabi Natu s tem nisem imela težav. Le, da pri Natu ni bilo več vakuuma.

Praznjenje in čiščenje

Pri obeh enako. Če je umivalnik v istem prostoru kot WC, splaknem z vročo vodo (včasih tudi z intimnim milom), če ni, sperem z vnaprej pripravljeno vodo iz plastenke.

Pogostost praznjenja

Pri Lunette 6-8 ur, včasih tudi več (ne me obsojat 😀 včasih sem enostavno prezaposlena, nimam WC-ja v bližini ali pa pozabim), pri Natu 2-3 ure.

Puščanje

Pri Lunette mogoče petkrat v devetih letih, odkar jo imam. Pri Natu čisto. f*king. vsakič. V službi. Doma. Na faksu.

Opombe 

Zaradi vseh omenjenih dejavnikov bom verjetno še naprej ostala pri Lunette. Ko bo ta menstrualna skodelica, ki jo imam, do konca iztrošena, bom verjetno poiskala skodelico enake ali podobne trdote. Le, da bo proizvedena v Sloveniji oziroma čim bližje. Zna pa biti, da je moja ne tako dobra izkušnja povezana z Natu povezana s tem, da nisem navajena na to skodelico in nisem dovolj dolgo vztrajala. A trenutno pač žal nimam prilike eksperimentirat. Bom pa gotovo spet poskusila 🙂

Martina

Očalarka :D | Second hand očala

Dobro jutro!

Zadnje čase opažam, da na daleč ne vidim več tako dobro. Včasih me zaradi tega celo boli glava. Zato sem se odločila, da potrebujem očala. Nisem želela novih okvirjev, ampak sem si raje izbrala rabljene. Imela sem srečo – na Bolhi sem dobila originalne Ray Ban okvirje, ženska, ki mi jih je prodala, pa je bila iz mojega kraja, tako da sem jih lahko še isti dan odnesla v optiko in naslednji dan so bile pripravljene z novimi stekelci z mojo dioptrijo. Dobila sem še trdno škatlico, da se očala ne bodo zlomila, ko jih ne bom nosila.

Lastnica optike, kjer sem urejala zadeve, tudi sama zelo podpira varovanje okolja in je bila vsa navdušena, ko sem ji omenila, zakaj bi imela rabljen okvir, ampak verjetno v nobeni optiki ne bi komplicirali zaradi tega. Saj ne kupimo vsakič novega okvirja, ko se nam spremeni dioptrija 🙂 Morda bi znal kdo malo čudno pogledati, ampak saj tega smo pa kot osebe, ki nosimo na blagajno sadje in kruh v svoji vrečki, že kar malo navajeni 😀

Mimogrede, zadnjič sem šla v trgovino in, ko sem na blagajno prinesla olivno ciabatto v svoji vrečki, me je prodajalka malo zmedeno pogledala, nato pa rekla (tako malo zaničevalno): “Ajaaaa, to ste vi s temi svojimi vrečkami.” Sem se samo nasmejala in si mislila svoje 🙂

   

Če rabite očala, kar na Bolho ali v kakšno drugo trgovino, kjer lahko dobite rabljene okvirje. Ne samo, da je ta opcija bolj okolju prijazna, saj ne spodbujate proizvodnje novih okvirjev in s tem porabe surovin, ampak je tudi mnogo, mnogo cenejša. A preden očala kupite, jih nujno pomerite, če vam pristajajo in če so vam sploh prav. Rabljeni okvirji so res cenejši, a s premajhnim ali prevelikim okvirjem si ne morete veliko pomagati.

Martina

 

Pralne blazinice | Nega obraza brez odpadkov

Dobro jutro!

Lepotna industrija je res polna plastike, ste opazili? Ravno zadnjič sem gledala posnetek lepotne vlogerke. Da si je z obraza spravila ličila, je porabila štiri vatne blazinice, seveda v plastiki, nanje pa si je zlivala čistilo, prav tako iz plastične embalaže. Zamislite si, koliko plastike se samo na ta račun nabere na odpadih.

Še dobro, da lahko za svojo kožo skrbimo tudi brez odpadkov.

Pred kratkim sem dobila 10 pralnih blazinic za čiščenje obraza iz spletne trgovine Herbas. Ličil sicer ne uporabljam, vsake toliko pa mi pridejo prav za nežen piling obraza. Moja koža je namreč mastna in suha, zato moram zanjo posebej skrbeti.

Blazinice za čiščenje obraza       Blazinice za čiščenje obraza

Nega suhe/mastne kože

Krpic ne uporabljam vsak dan. Ponavadi si kožo samo umijem z Lushevim šamponom, popivnam z brisačo in namažem s karitejevim maslom. Enkrat na teden pa si privoščim posebno nego. Obraz si umijem kot vedno, nato pa kožo nežno podrgnem z blazinico, da odstranim odmrlo kožo. Po čelu se namažem s koščkom lista aloe vere, ki ga odrežem z rastline. Po ostalem obrazu pa s karitejevim maslom. Moja koža je mehka in se ne lušči.

Blazinice za čiščenje obraza       Martina

Podobne blazinice sem si pred kratkim iz stare rjuhe in majice sešila sama. A žal so precej grobe in moja koža je po čiščenju rdeča. Zdaj ena v škatlici z britvico vpija vlago, z eno pa fant čisti ekran svojega telefona.

Moje nove blazinice pa so super – dovolj grobe za piling in dovolj nežne, da me koža po uporabi ne peče.

Po uporabi blazinice pospravim nazaj v vrečko, v kateri so prišle, in jih dam v pralni stroj. Operejo se brez težav in ohranijo svojo mehkobo.

Zraven blazinic je bilo v škatli tudi sivkino milo. Ker imam še dovolj mila za roke in telo, bo moralo še počakati na vrsto.

Sivkino milo

Kako si pa vi čistite kožo?

Martina

Moja rutina za mirna, zaspana jutra

Pozdravljeni! Zjutraj, kot večina, tudi sama obvezno nekaj minut preživim v kopalnici. Ker rada čim dlje posedam pod odejo na kavču, se moram pred odhodom urediti kar se da hitro.

Še ena dobra stran Zero Waste življenja je, da sem precej zmanjšala količino stvari, ki jih potrebujem za osebno nego, zato z vsem skupaj opravim precej hitreje. In ne, nisem se nehala umivat, kot ste morda zdajle pomislili 😀 Večina stvari, ki jih uporabljam za osebno nego, je večnamenska, s čimer poleg prostora prihranim tudi kar precej denarja. To, da potrebujemo za vsak centimeter telesa drug izdelek, je namreč čisti larifari, ki nam ga prodajajo proizvajalci, da bi si povečali zaslužek.

Kakšna je torej moja jutranja rutina?

Med tednom vsako jutro s fantom vstaneva ob šestih. Skupaj pojeva zajtrk, spijeva kavo in še malo klepetava o tem, kaj naju čaka. Jaz med tem urejam ali pišem blog, on brska po 9gagu. Ob približno 7:35 (zavlačujem, kolikor se le da) končno vstanem izpod odeje.

Običajno se oblečem kar v sobi. Nato se odpravim v kopalnico, kjer si umijem obraz in zobe. Obraz si umijem z Lushevim šamponom za mastne lase, zobe pa z zobno pasto iz sode bikarbone in kokosovega olja. To uporabim tudi kot deodorant. Umit obraz si namažem s karitejevim maslom. Kar ga ostane na dlaneh, ga vtrem v kožo, nato pa še v moje (sicer suhe) lasne konice. Ličil ne uporabljam, zato je tu moja rutina ponavadi končana. Včasih si zaželim malo spremembe, zato si ustnice namažem z doma narejeno oziroma predelano šminko.

Moja Zero Waste jutranja rutina    Moja Zero Waste jutranja rutina

  

Obujem se, oblečem plašč, pomagam fantu pri njegovih pripravah in greva 🙂

Odkar pišem blog, sem ugotovila, da sem zjutraj veliko bolj produktivna kot ob katerem koli drugem delu dneva. Zato mi tista ura in pol, preden odidem v službo, pride zelo prav in prav Zero Waste jutranja rutina mi je veliko pomagala pri tem, da jutranji čas čimbolje izkoristim.

Brez dlak in brez odpadkov

Dobro jutro!

Če se brijete vsak dan (noge, obraz, karkoli) veste, kakšne količine odpadkov to prinese. Tudi jaz sem dolgo uporabljala britvice za enkratno uporabo.

Ko sem iskala pripomočke za življenje brez odpadkov, sem veliko prebrala tudi o kovinskih britvicah. Kupila sem si jo že nekaj časa nazaj, a sem jo želela najprej malo stestirati, preden bi o njej pisala.

Zdaj jo uporabljam že kakšne štiri mesece. Kupila sem novo, bolj poceni varianto, čeprav se da dobiti tudi rabljene.

Kovinska britvica za odstranjevanje dlak brez odpadkov.   Kovinska britvica za odstranjevanje dlak brez odpadkov.

Pri britju imam naslednji postopek: Pod pipo si namilim roke, nato pa z rokami milo prenesem na del telesa, ki ga želim pobriti. To storim zato, da rezilo bolje drsi. Nato se pač pobrijem, pri tem pa pazim, da držim britvico pod pravim kotom glede na kožo in da delam potege pravokotno na rezilo.

Prvi vtis je, da svoje delo opravlja prav tako dobro kot britvice za enkratno uporabo. V tem smislu ni nič boljša. Mogoče imajo celo en minus, in sicer ta, da se s kovinsko britvico pač ne da hiteti, ker se z njo lažje porežeš. A zame, ki na srečo nisem zelo kosmat človek ( 😀 ), to pomeni, da si zdaj noge brijem tri minute, medtem ko sem si jih prej 30 sekund.

Kovinska britvica za odstranjevanje dlak brez odpadkov.

Kovinska britvica za odstranjevanje dlak brez odpadkov.

Mogoče je to samo moja muha, ampak blazno me je strah, da mi bo britvica zarjavela. Zato jo po britju temeljito splaknem pod pipo, nato pa jo razstavim in vsak košček posebej osušim z brisačo. Rezilo pospravim nazaj v papirček, vse skupaj pa še v kovinsko škatlico. To mi vzame še dodatni dve minuti.

Pet minut torej, ki jih, vsaj zame, odtehta dejstvo, da zdaj pri britju ne proizvajam več plastičnih odpadkov. Menjati bo treba edino rezila, a, če pravilno skrbiš zanja, lahko eno zdrži tudi do pol leta. Nisem še poskusila, a menda se jih da nabrusiti z drsenjem po starih kavbojkah. Držalo pa je za vedno 🙂

Menstrualna skodelica – moje izkušnje

Dobro jutro! Tokrat pa o temi, ki se je, se mi zdi, pri nas še vedno kar malo bojimo. Tam tam tam taaaammmm … Menstruacija! (grmenje in bliskanje v ozadju)

Menstruacija je nekaj, s čimer se ženske soočamo že, odkar obstajamo. Tekom tisočletij smo uporabljale nešteto pripomočkov, ki so preprečevali, da bi en teden v mesecu po svetu hodile vse krvave. Danes najpogosteje uporabljamo vložke in tampone, ki so (nekateri) dokazano slabi za zdravje, poleg tega so (vsaj meni) grozno neudobni in so nenazadnje tudi okolju škodljiv odpadek.

Pred nekaj tedni sem si v lekarni ponovno kupila menstrualno skodelico. Tokrat sem kupila znamko Natu, moja prva pa je bila Lunette. Prvič sem jo uporabila pri sedemnajstih in takoj sem vedela, da poti nazaj ni. Nobenega neprijetnega občutka, tiščanja in puščanja. Ko jo enkrat namestim, pogosto kar pozabim, da jo imam. Obema skodelicama je bila priložena še vrečica, v katero ju lahko pospravim, ko ju ne uporabljam.

Menstrualna skodelica je enostavna za uporabo in za čiščenje. Prazniš jo lahko enkrat na 12 ur, tako da ni panike, če ti jo je neprijetno prazniti na javnih krajih – lahko počaka. Tudi jaz to najraje počnem doma, če pa ni druge, jo na wc-ju splaknem z malo vode iz stekleničke in je to to 🙂 Doma jo operem z vročo vodo, po koncu menstruacije pa jo prekuham.

Komu je namenjena menstrualna skodelica?

Vsem. 15-letnicam. 50-letnicam. Športno aktivnim. Tistim, pri katerih je vsa aktivnost v intelektualni sferi. Glasbenicam, kirurginjam, voznicam avtobusov. Mamicam. Samskim. Vsem.

Menstrualna skodelica Natu.    Zraven skodelice dobiš tudi vrečico za shranjevanje.

Vsaka menstrualna skodelica ima tudi pecelj za lažje odstranjevanje, ki ga po želji prirežemo. Jaz sem ga odrezala v celoti.

(In ne, na levi fotki za nohtom nimam krvi 😀 temveč spominček na DIY projekt, ki sem se ga lotila, ko sem čakala na pravšnjo svetlobo za fotografiranje.)

Izjemno pozitivna lastnost skodelic je tudi njihova cena. Cene se gibljejo med 20 in 35 evrov (Natu stane okrog 20, za Lunette sem pred leti odštela 32). Skodelico lahko ob pravilni negi uporabljamo tudi do 10 let. Mislim, da mi ni treba razlagat, kakšni prihranki so to, kajne?

Menstrualna skodelica je pripomoček, na katerega se je gotovo treba malo navaditi. Ko pa enkrat obvladaš njeno uporabo, vidiš, da je to nekaj najboljšega. No, vsaj pri meni je bilo tako. Toplo jo priporočam vsem, ki si želite menstruacij brez skrbi in brez odpadkov.

Jo ima še katera? Kakšna so vaša mnenja? 🙂

Martina

DIY šminka – brez odpadkov

Dobro jutro! Ste že kdaj kupili kakšno stvar, nad katero ste bili sprva zelo navdušeni, a se je nato izkazala za čisto polomijo? Meni se je to zgodilo pred kratkim.

Fanta sem prosila, če mi gre iskat šampon. Iz Lusha me je poklical, da imajo znižane šminke. Sem rekla, naj kar vzame eno. “Rdeča, ne svetla, ne temna, pač rdeča.” jo je opisal. Okej, ti zaupam 😀

Kmalu sem ugotovila, da odtenek “pač rdeča” meni absolutno ne paše. Všeč pa mi je njena obstojnost – z ustnic sem jo drgnila pet minut, pa ni šla stran. Embalaža je sicer plastična, a Lush vso plastično embalažo vzame nazaj.

Spomnila sem se, da imam nekje še od maškar črno šminko, ki sem jo uporabila samo enkrat in nikoli več. Odločila sem se, da bom svojo novo šminko potemnila.

Šminko sem stopila nad svečo.   Santa Baby obarvan balzam za ustnice.   Črna in rdeča šminka, novi odtenek.

Obe šminki sem stopila kar v zajemalki nad svečo in mešala z leseno palčko. Ko sta se do konca stopili in dobro premešali, sem mešanico vlila nazaj v embalažo. Nad rezultatom sem navdušena! Fant pa je novi odtenek poimenoval “pač mal’ bul’ rdeča pa še mal’ črna” 😀

Svetlo rdeča ni moja barva.   Od blizu.   Nov odtenek.

Preživite čudovit zasnežen vikend 🙂

Nova zobna ščetka in DIY zobna pasta

Dobro jutro! Ali ste vedeli, da bo po nekaterih predvidevanjih do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib? Precej šokantna novica, kajne? In še razlog več, da pazimo na to, koliko plastike vržemo v smeti. Plastična embalaža je prisotna tudi pri izdelkih za čiščenje in nego zob.

Zobna ščetka

Preden sem slišala za Zero Waste, sem si s Kitajske ravno naročila paket poceni in zelo mehkih zobnih ščetk – seveda plastičnih. Vem, dobro vem, kaj vse je v zapisanem narobe. A kar je bilo, je bilo. Zdaj sem dolžna poskrbeti, da bodo te ščetke kar najmanj vplivale na okolje. To pomeni, da jih bom uporabljala čimdlje, nato pa jih bom dala v reciklažo. Zobne ščetke gredo med mešane oz. plastične odpadke.

Na uporabo pa že čaka nova ščetka iz bambusa. Ta ima ročaj, ki ga lahko damo na kompost (verjetno tudi v biološke odpadke za tiste, ki nimamo komposta). Ščetine pa so, mislim, iz umetnega materiala, ki ga je treba zavreči v plastiko. Ni popolno, vem, vendar je to pač manjše zlo kot zobna ščetka, ki je cela izdelana iz plastike. Če kdo ve, kje dobiti zobno ščetko, ki je cela biorazgradljiva, prosim – se priporočam za informacije.

Zobna ščetka iz bambusa in domača zobna pasta iz kokosovega olja in sode bikarbone.

Žal v naš dom (živim pri starših) še vedno sem in tja zajadra kakšna plastična vrečka. Trudimo se jih uporabiti večkrat, ko ne gre več, pa iščem načine, kako bi jih lahko še porabila. Zadnje čase sem se vrgla v kvačkanje z vrvico iz plastičnih vrečk (ang. plarn) in sem zobni ščetki nakvačkala domek.

Zobna ščetka iz bambusa in domača zobna pasta iz kokosovega olja in sode bikarbone.                 Zobna ščetka iz bambusa in domača zobna pasta iz kokosovega olja in sode bikarbone.

Kaj lahko storimo, da s čiščenjem zob kar najmanj škodujemo okolju? Kot rečeno, kupimo ščetko iz bambusa (ali koruznega škroba). Uporabljamo ščetko, ki ima zamenljivo glavo in menjamo le to. Ko ni več primerna za čiščenje zob, z njo čistimo fuge v kopalnici.

Zobna pasta

Zobne paste so pakirane v plastične tube, zato so že same po sebi ne-ne. Poleg tega pa nekatere vsebujejo tudi polirne mikro granule, ki niso le slabe za sklenino, temveč so tudi – plastične. .

Še sreča, da obstaja naravna alternativa zobnim pastam, ki jo lahko hitro in poceni pripravimo sami. Tako plastična embalaža in razne ostale škodljive snovi odpadejo. Izdelava mi je vzela manj kot deset minut. Steklen kozarček sem do polovice napolnila s kokosovim oljem, do vrha pa nasula še sodo bikarbono. Ker je bilo olje trdno, sem kozarček za 5 minut postavila na radiator, nato pa z leseno paličico dobro premešala. To mešanico lahko poleg čiščenja zob uporabljamo tudi kot deodorant.

Zobna ščetka iz bambusa in domača zobna pasta iz kokosovega olja in sode bikarbone.

Lep dan še naprej!