Pogovor z Barbaro izpod cvetoče češnje

Spet je nedelja in čas je za še eno predstavitev. Prejšnjič se mi je pridružila Enajstazija, tokrat sem se pogovarjala z Barbaro, ki piše ekološko naravnan blog Pod cvetočo češnjo. Z Barbaro se preko spleta poznava že kakšnega pol leta, prvič pa sva si v roke segli na aprilskem srečanju Zero Waste blogerk v Ljubljani. Takrat je nastala tudi spodnja fotografija:

pod cvetočo češnjo 1
Na srečanju Zero Waste blogerk. Barbara je druga z desne. Foto: Katja Sreš
Kako dolgo se že trudiš živeti okolju prijazno? Kaj te je pritegnilo k temu?

Največji vpliv name je zagotovo naredil študij Okolja, kjer sem se seznanila s sodobnimi težavami v okolju. Začela sem raziskovati, kako lahko jaz prispevam k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Tako so se začeli postopni koraki. Posledično je nastal tudi blog Pod cvetočo češnjo in e-knjiga Danes besede, jutri dejanja, kjer delim svoje znanje in izkušnje z vsemi, ki jih takšen način življenja zanima.

Pripravila si nam recept za domač piling iz kavnih zrn. Misliš, da so domači izdelki za nego telesa boljši od kupljenih? Zakaj?

Vsekakor so domači izdelki boljši v tem smislu, da vem, kaj nanašam na kožo. Vendar je tudi tu potrebno nekaj pazljivosti in znanja, da se uporabljajo primerne rastline za pripravo izdelkov za nego različnih tipov kože, las …

Pred leti sem na radiu slišala starejšo gospo, ki je rekla, da na kožo nanaša samo takšne izdelke, ki si jih upa tudi pojesti. Danes vem, da je to zelo dober nasvet 🙂

Kakšne prednosti še vidiš v življenju brez odpadkov?

Prednosti življenja z manj odpadkov je zagotovo to, da mesečno privarčujem nekaj denarja. Več ustvarjam doma iz odsluženih stvari. Bolje se počutim, ker vem, da sem naredila nekaj dobrega zase, svoje najdražje in naš planet. Postala sem bolj odgovorna, saj pred vsakim nakupom dobro premislim, če ta izdelek res potrebujem itd.

Se ti zdi, da bi se kot »Zero Wasterka« na kakšnem področju še izboljšala?

Seveda, prav na vsakem področju se še lahko izboljšam in k temu tudi stremim.

Kaj bi svetovala nekomu, ki želi začeti z življenjem brez odpadkov?

Svetovala bi, da začne mogoče z enim res preprostim korakom npr. da pije vodo iz pipe in je ne kupuje v plastenkah, ali pa, da s sabo v trgovino odnese vrečko za večkratno uporabo. In tako potem nadaljuje korak za korakom v življenje brez odpadkov.

Več o Barbari in o tem, kako prispeva k lepšemu, bolj zdravemu okolju, pa na njeni spletni strani Pod cvetočo češnjo. Spodaj pa najdete njen recept za domač piling, ki bo še posebej prav prišel pred dopustom na morju 🙂

pod cvetočo češnjo 2

Sestavine:

– kavna usedlino, ki je nastala pri kuhanju kave
– morska sol
– olivno olje

Priprava:

Eni enoti kavne usedline (brez tekočine) dodaš eno enoto morske soli in eno enoto olivnega olja. Vse sestavine dobro premešaš, da nastane gosta zmes in piling že lahko uporabiš. V primeru, da pripraviš preveč pilinga, ga shrani v dobro zaprt steklen kozarec.

Uporaba:

Kavni piling je zelo učinkovit pri odpravi pomarančne kože, saj kofein pospeši krvni obtok, pomaga pri razgradnji maščobnih celic in preprečuje nastajanje novega celulita. Naneseš ga na vlažno kožo in s krožnimi gibi masiraš problematične dele, potem ga pustiš delovati še 5 minut in spereš. Sicer pa ga lahko uporabljaš za celo telo.

martina

Enajstazija | Reciklaža za dober namen

Pred kratkim sem spoznala osebo, ki dokazuje, da gresta dobrodelnost in skrb za okolje z roko v roki. Enajstazija je dekle, ki iz recikliranih materialov ustvarja uporabne izdelke, ki jih nato podari v zameno za donacijo izbrani dobrodelni organizaciji. V veselje mi je, da lahko njo in njeno delo predstavim na Manj smeti – Manj skrbi. Najprej mi je odgovorila na par vprašanj, nato pa je posnela še kratek video, kako je izdelovala nahrbtnike v prvi “rundi” svojega dobrodelnega projekta.

Zakaj želja po anonimnosti?

Moja želja po anonimnosti izhaja iz dveh aspektov, tako sebičnega kot altruističnega. Sebični aspekt je, da se ukvarjam s poklicem, ki nima zveze z ročnimi spretnostmi ali nevladnimi organizacijami, in v katerem pričakujem, da bodo ljudje občasno »poguglali« moje ime. Posledično ne želim, da se ta dva dela mojega življenja mešata. Na eni strani, da me kdorkoli v poklicnem življenju ne bi jemal resno zaradi aktivnosti v mojem prostem času, in na drugi strani, da bi mi kdorkoli očital, da si z dobrodelnostjo delam kakršnokoli »reklamo«.

Nenazadnje pa v razkritju svojega imena ne vidim nobene dodane vrednosti. Mislim, da namen dobrodelnosti ni, da se človek hvali s tem, kaj vse počne na humanitarnem področju. Če imaš namen pomagati, pomagaj, brez samopromocije in jemanja zaslug. In najbolj »čista« verzija dobrodelnosti se mi zdi prav tista, ki je anonimna in posledično niti implicitno ne pričakuje ničesar v zameno.

Je pa res, da če ima kdo preveč časa, se bo najverjetneje lahko dokopal do mojega imena in identitete. Ne trudim se ju aktivno skrivati, zgolj na pladnju ju ne ponujam. 😊

V prvi rundi si delala nahrbtnike. Koliko si jih »prodala?«

Od prve runde je minilo približno 14 dni. V tem času sem »prodala« dva nahrbtnika in en darilni bon. Naslednjo kolekcijo objavljam 11. junija in upam, da bo z vsakim novim mesecem, ko se bo ponudba širila, zanimanja več.

So ljudje navdušeni nad idejo, da bi nekaj kupili in v zameno donirali?

Zaenkrat sem prejela zgolj pozitivne odzive. Nihče še ni predstavil kakšne kritike ali pomisleka. O zasnovi koncepta sem razmišljala zelo dolgo in sem se trudila, da je sistem zastavljen tako, da je čim manj prostora za dvome in pomisleke. Načeloma sem mnenja, da bi vsaka vzpodbuda za donacije (v tem primeru s prejemom unikatnega izdelka), morala biti dobrodošla. Tako s strani donatorjev kot prejemnikov donacij.

Kakšen bo tvoj naslednji projekt? Kaj boš izdelovala?

Junijski projekt je že zaključen, trenutno sem v procesu izdelave julijskega. Trudila se bom, da bodo mesečne kolekcije relativno raznolike, od tekstilnih izdelkov, nakita, kozmetike in tako dalje. Odprta sem tudi za predloge projektov, saj je namen, da so izdelki všeč čim večjemu krogu ljudi. Če je predlog v moji moči in okviru mojih sposobnosti, ga bom z veseljem upoštevala. Junijski projekt je na temo nakita, kaj konkretno bo, pa si boste lahko ogledali 11. junija na moji spletni strani in socialnih omrežjih.

Vabiš k sodelovanju tudi druge ustvarjalce? 

Seveda vabim. Ravno prej nekaj dnevi sem ustvarila rubriko »gostujoči ustvarjalci«, kjer trenutno že gostim gospo, ki mi je pisala z željo po sodelovanju.

Imaš kakšne pogoje, če se ti želijo pridružiti?

Zaenkrat je edini pogoj, da se izdelki ponudijo v zameno za donacijo, seveda pa je kasneje podrobnejši način sodelovanja lahko stvar dogovora. Več kot nas je, bolj lahko pomagamo in v dobrodelnosti po mojem mnenju ni prostora za omejevanje konkurence. 😉

Tako. Več o Enajstazijinem projektu najdeš na njeni spletni strani www.enajstazija.com. Kot je omenila, bo novo kolekcijo izdelkov (tokrat na temo nakita) objavila 11. junija. Takole pa izgleda njen ustvarjalni proces (P. S.: če bi si kdo želel po teh navodilih izdelati svoj nahrbtnik, verjetno ne bo jezna 🙂 ):

Naslednjo nedeljo se bom pogovarjala z Barbaro izpod cvetoče češnje, ki bo za nas pripravila super zero waste pripravek za nego kože 🙂

martina

Vrečka iz majice | Ne vijola, zeleno! #1

Večkrat sem že povedala (in večkrat verjetno še bom), da sem velika zagovornica in navdušenka nad delom z rokami in predelavo. Noro fajn je, da lahko iz nečesa, kar ne služi svojemu namenu, izdelamo nekaj, kar bomo lahko uporabljali še dolgo, dolgo in tako predmet rešimo pred smetiščem (dober primer je vrečka iz majice – KLIK). Se še komu tako zdi? Roke gor!

Ravno to bomo počeli to soboto v Mostovni v Solkanu. Na dogodku, ki ga pripravlja Podružnica. Tam se bo dogajalo marsikaj. Vsi vegani in nevegani bomo lahko uživali v degustaciji veganskih izdelkov. Vsi tisti, ki se vam je pokvarilo kolo, ga lahko pripeljete na popravilo. Izmenjevali bomo tudi oblačila. Za vsakega nekaj, torej 😀

Poleg vsega bo v Mostovni potekala tudi Zero Waste delavnica, v okviru katere se bomo učili, kako nastane vrečka iz majice. Odslužene majice, seveda. Pripravljam tudi kratko predavanje – vsem, ki si želite vsakodnevno proizvesti manj odpadkov, bom predstavila Zero Waste življenje.

vrečka iz majice 1     vrečka iz majice 2

Se vidimo torej v soboto ob 14. uri na Cesti IX. korpusa 99A v Solkanu. Komaj že čakam!

Martina

Menjalni krog | Kako izdelati “Rastkota”

Dobro jutro!

Kot verjetno veste, smo imeli v soboto Menjalni krog. Imeli smo se res super, saj je bila stojnica polna dobrot – od domačih žemljic do knjig in družabnih iger, sestavljank in še česa. Obiskala nas je tudi vlogerka Sabina, Mami na vrtu, ki pravi, da je nad idejo navdušena 😀 Povabila me je tudi na Zero Waste delavnico, ki jo 15. aprila organizira v Podutiku. Izdelovali bomo označevalce za vrt. Se vidimo? Komaj že čakam! Spodnjo fotko je naredila Sabinina mami Vesna 🙂

Pripravila sem tudi delavnico za otroke. Za vse tiste, ki ste zamudili sobotni Menjalni krog, pa navodila za izdelavo “Rastkota” – možica, ki mu iz glave poganja trava.

Potrebujete:

  • stare hlače nogavice (bolj tanke, če se da)
  • semena trave
  • kozarček za vlaganje
  • flomaster ali ostanke blaga
  • tanko vrvico (sukanec ali nekaj podobnega)

Izdelava je preprosta, da bolj že ne bi mogla biti 😀 Odrežemo spodnji del nogavice, da dobimo kakšnih 20 centimetrov visok kos. V nogavico natrosimo seme trave , čez pa še žagovino. Pazimo, da seme ostane na dnu nogavice (oziroma na vrhu, ko bo možic končan). Ko nogavico napolnimo z žagovino in jo trdno zavežemo, mora spodaj ostati še nekaj centimetrov “repka” – ta je ključen za rast Rastkove frizure. Nato tam, kjer želimo, da ima Rastko nos, zagrabimo nogavico z žagovino vred, potegnemo in zavežemo z vrvico. S flomastrom narišemo oči in usta, lahko pa jih izrežemo iz koščkov blaga in prilepimo z doma izdelanim lepilom.

Rastka posadimo na kozarček za vlaganje – ustje kozarčka mora biti manjše od možiclja, da ta ne pade noter. V kozarčku mora biti samo repek, po katerem bo voda iz kozarčka pronicala v Rastka, vlažila žagovino in lahko bo pognala trava.

Tale moj gospodič še ne nima las, ko jih bo imel, pa bo videti nekako takole:

Martina

Ustvarjalna delavnica | Kaj smo izdelali

Dober večer 🙂

Čeprav smo že sredi dneva, sem še vedno pod vtisom včerajšnjega večera 🙂 S puncami (no, in enim fantom) smo skupaj preživeli dve super uri – klepetali smo o načinu življenja brez odpadkov, grickali piškote in zraven izdelali še nekaj super stvari iz starih, ponošenih majic. Nosilne vrečke, igračke za pse in kul verižice, vsak je izdelal nekaj fajnega zase iz majčke, ki je bila že namenjena v smeti.

Ne bom nakladala, poglejte si fotke 🙂

Ustvarjalna delavnica 1 Ustvarjalna delavnica 1 Ustvarjalna delavnica 1

Ustvarjalna delavnica 5    Ustvarjalna delavnica 4

Ustvarjalna delavnica 6

Ustvarjalna delavnica 7

Ustvarjalna delavnica 10

Ustvarjalna delavnica 9

Punce in Jure, super je bilo!! 🙂 Hvala za prijeten večer in klepet. Upam, da se srečamo še na kakšni delavnici. Navodila za “štukanje” vrvice iz majic, ki sem jih obljubila, pa definitivno pripravim kmalu 🙂

Martina

Ustvarjalna delavnica | Ročno izdelana darila

Dobro jutro!

Naj današnjo objavo začnem z vabilom 🙂 Mnogi mislijo, da so stare, ponošene majice le še za v koš, a v resnici to nikakor ne drži. Čeprav niso več primerne za nošenje, lahko iz njih z le malo spretnosti izdelamo marsikaj – ogrlice, torbe in še kaj. Za tisto “še kaj” se bo danes v Mladinskem centru Zagorje ob Savi ustvarjalna delavnica, ki jo bo vodila moja malenkost in na kateri bomo kakšno ponošeno majico rešili pred smetmi. Pridružite se mi ob 18.00. Nekaj mest je še prostih 🙂

Torba iz stare bukve

Čeprav se delavnice res, res veselim in komaj čakam, da se zberemo in skupaj ustvarjamo, bo danes zelo zaposlen dan. Zato bi vam rada samo na hitro pokazala torbo, ki sem jo pred kratkim izdelala za prijateljico.  Torba je 100% izdelana iz že uporabljenih materialov. Blago sem dobila v trgovini iz druge roke, platnice prav tako – uporabila sem platnice vezanega letnika Naše žene iz 1985 – magnet in ročaj sta iz stare torbe, ki sem jo imela v načrtih popraviti, a sem kasneje obupala. Za obesek že ne vem več, od kod je, gumb pa je iz moje obsežne zbirke starih gumbov.

Najbrž se vsi strinjamo, da so doma narejena darila najboljša 🙂 Ponavadi so veliko bolj premišljena in prilagojena prejemniku, poleg tega pa so tudi več vredna, saj smo vanje vložili veliko več kot sprehod v trgovino in denar. Vložili smo svoj trud in svoje srce in, če sodim po sebi, tudi kakšno neprespano noč.

Tale torba me je prav namučila. Res, ne vem, če sem že kdaj za kakšen izdelek porabila toliko časa in tolikokrat ponovno poskusila. A nasmeh na obrazu prijateljice, ko je z nekajmesečno zamudo dobila darilo za rojstni dan … Vredno vseh podočnjakov 🙂

ustvarjalna delavnica 1 ustvarjalna delavnica 1 ustvarjalna delavnica 1

V tem zapisu sem pravzaprav želela poudariti, kako pomembno je, da stvari, ki jih že imamo, uporabljamo znova in znova. Četudi malce drugače, kot jim je bilo prvotno namenjeno. “Enkratno je stvari uporabljati večkratno”, ali kako že pravi Snagin moto. In povsem drži.

Martina

Posted in DIY

Kako zašiti hlače | Misija: Rešiti najljubše hlače

Dobro jutro!

Kaj se mi je zadnjič zgodilo … Ravno odpravljala sem se od doma. “Ne pozabi ključev,” me spomni mami. Okej, se sklonim k tlom, da bi jih vzela iz nahrbtnika … KHHHHRRRR! Moje najljubše hlače so se strgale po celotni širini stegna 🙁 Tako sem morala tisti dan naokrog hoditi v predolgih, preširokih, neudobnih črnih kavbojkah in sem mislila, da bom kar znorela.

Seveda, da hlač ne bi poskusila popraviti, ni prišlo v poštev. Prvič seveda zato, ker ne bom po nepotrebnem ustvarjala odpadkov, drugič pa zato, ker so bile to moje najljubše hlače in ker izredno težko najdem hlače, ki mi tako dobro ustrezajo (Še kdo …?). Sploh v secondhand trgovinah, ker novih si ne bi kupila.

Po spletu sem brskala za navodili, kako zašiti hlače, a sem našla sama takšna, kjer je bilo treba šivati s strojem. Moj šivalni stroj stavka (ali pa ga samo jaz ne znam uporabljati, verjetno je to to), zato sem poskusila zašiti sama, brez navodil.

Glede na to, da nisem sledila nobenim napotkom, je dobro uspelo. Hlače niso izgubile prožnosti, material pa na mestu šivanja ni nič moteče naguban. Za tiste, ki se prav tako soočate s pomanjkanjem dobrih hlač ali pa vam je misel, da bi vrgli stran nekaj, kar se še da popraviti, in s tem po nepotrebnem onesnaževali okolje, nepredstavljiva, delim svoj postopek.

Pogled z notranje in zunanje strani hlač:

Kako zašiti hkače 1    Kako zašiti hlače 2

Kako zašiti hlače?

1. Na mestu trganja poreži nitke, ki so se ločile od celega kosa tkanine.

2. Obšij robove raztrganine, da preprečiš paranje.

3. Karseda približaj robova raztrganine, a pazi, da se tkanina ne začne gubati.

4. Kos blaga, ki se barvno čim bolje ujema s hlačami, položi pod raztrganino.

5. Blago na hlače pripni z bucikami.

6. Prišij blago tako, da šivaš okrog in okrog raztrganine.

7. Na koncu s šivi naredi še nekaj cik-cak črt preko raztrganine, da dodatno fiksiraš blago.

Pa je 🙂 Ta metoda šivanja bi morala delovati na katerem koli mestu, ne le na notranji strani stegna.

Ima še kdo kakšno hecno zgodbo o tem, kako so se mu / ji strgale hlače? 😀

Martina

Posted in DIY

Zero Waste pustni kostumi | 4 enostavne ideje za zamudnike

Dobro jutro!

Počasi se bliža tisti čas v letu, ko se bomo do sitega najedli krofov, se našemili in se odpravili žurat. Žal bo veliko ljudi kostum še vedno kupilo v trgovini, po možnosti s plastičnimi deli ali zapakiranega v plastiko. Pa veste, da so doma izdelani zero waste pustni kostumi edinstveni, lepši, cenejši in predvsem bolj okolju prijazni? Na primer moj kostum zombie drvarke.

Rada imam kostme, ki so preprosti in hitro narejeni ter da ne škodijo okolju. Ko se odločam za kostum, pazim, da:

* čimveč stvari že imam doma (npr. oblačila)

* tisto, česar nimam, izdelam tako, da nekaj ponovno uporabim/predelam

* za izdelavo uporabljam materiale, ki so biorazgradljivi/jih lahko dam v reciklažo

* lahko čim večji del kostuma uporabljam še naprej (ne le za pusta, ampak vsak dan)

Sama bom pustni konec tedna verjetno prelenarila zaradi obilice dela čez teden. So pa tule štirje Zero Waste pustni kostumi, ki sem jih izbrala za vas in ki jih definitivno lahko izdelate zadnji trenutek, če se odločite za žur 😀

Zero Waste pustni kostumi

Ropar: Tale kostum je primeren za tiste, ki se vam (nam) ne da ličiti 😀 Oblečeš se čisto v črno (majica je lahko tudi črtasta), na obraz povezneš enostavno masko iz papirja ali blaga, izdelano iz stare majice, si nadeneš črno kapo, v prevleko za blazino natlačiš Monopoli bankovce, pa je 🙂

Sim (iz računalniške igre The Sims): Tudi za ta kostum lahko oblečeš svoj najljubši outfit. Vse, kar potrebuješ, je “plumbob” – kristal, ki ga ima vsak Sim nad glavo. Tega si izdelaš iz papirja, namestiš na konec kosa žice, drug konec oviješ okrog obroča za lase in konec. Navodila za plumboba najdeš na spletu.

Zero Waste pustni kostumi - Sim     Zero Waste pustni kostumi - jagoda.

Jagoda: Potrebuješ veliko rdečo majico ali obleko, zelen papir – lahko ga pobarvaš z barvicami. Iz papirja izrežeš liste, ki jih nalepiš na papirnat krog in pritrdiš na obroč za lase. Iz črnega blaga ali papirja lahko izdelaš tudi ugriz, tako, kot sem jaz to storila pred nekaj leti 🙂

Ananas: Postopek izdelave je popolnoma enak, le da namesto rdeče oblečeš rumeno majico ali obleko, liste pa nalepiš na rolico wc papirja. Plus točke za Zero Waste, če uporabiš prave ananasove liste 😀

Dobre ideje, ne? Jaz bi se verjetno, če bi šla ven, odločila za kostum roparja, ali pa bi še enkrat postala Sim. Kaj pa vi? Kateri od teh kostumov vam je najbolj všeč? 🙂

Uživajte v krofih! 🙂

Martina

Darilo za dojenčka – DIY

Dobro jutro!

Tudi pripomočki za dojenčke so lahko brez plastike – pravzaprav so naravni materiali zanje veliko bolj primerni, saj so nestrupeni in ponujajo več različnih tekstur, ki jih lahko dojenček odkriva. Po mojem mnenju so najboljši leseni izdelki.

Zadnjič sva s sodelavko debatirali o baby showerju, ki ga pripravlja za svojo sestro. Spomnila se je, da bi lahko jaz izdelala kaj za dojenčka. Sem že povedala, kako rada imam ustvarjalne projekte? 🙂

Zamislila sem si, da bi izdelala držalo za dudo in grizalo za srbeče dlesni – seveda vse iz čimbolj naravnih in okolju prijaznih materialov. Kupila sem lesene kroglice, vrvico iz bombaža in bambusa v dveh barvah ter kovinsko zaponko, da bo lahko mamica dudo dojenčku pripela na pajaca.

Pokvačkane kroglice.

Pokvačkane kroglice.

Pokvačkane kroglice.     Pokvačkane kroglice.

Nekaj kroglic sem pokvačkala, da bo bolj zanimivo za prijemanje in grizenje. 11 (od 22) sem jih nanizala na vrvico in jih trdno zvezala v krog, da je nastalo grizalo. Ostalih 11 sem prav tako nanizala na vrvico, le da sem na enem koncu naredila zanko, na drugem pa trdno privezala zaponko.

Leseni izdelki so najlepši!    Leseni izdelki so najlepši!

Da se nelakirani leseni izdelki ne izsušijo, jih je potrebno vsake toliko namazati z oljem. To sem storila tudi jaz. Uporabila sem kokosovo olje.

Projekt je bil skoraj brez odpadkov. Kroglice so biorazgradljive, vrvica prav tako, zaponka pa je kovinska. Vrečkico za večkratno uporabo, v kateri je bila zaponka, sem vrnila, eno rundo kroglic sem si stresla kar v žep. Edini odpadek je bila embalaža za enkratno uporabo, v kateri sem prvič kupila kroglice.

Darilo v kartonasti škatlici; trakec in modra tapeta sta ponovno uporabljena.

Darilo v kartonasti škatlici; trakec in modra tapeta sta ponovno uporabljena.

Sodelavka je bila nad končnimi izdelkom navdušena, jaz pa komaj čakam, da se bom lahko lotila še česa podobnega.

Martina

Posted in DIY

DIY šminka – brez odpadkov

Dobro jutro! Ste že kdaj kupili kakšno stvar, nad katero ste bili sprva zelo navdušeni, a se je nato izkazala za čisto polomijo? Meni se je to zgodilo pred kratkim.

Fanta sem prosila, če mi gre iskat šampon. Iz Lusha me je poklical, da imajo znižane šminke. Sem rekla, naj kar vzame eno. “Rdeča, ne svetla, ne temna, pač rdeča.” jo je opisal. Okej, ti zaupam 😀

Kmalu sem ugotovila, da odtenek “pač rdeča” meni absolutno ne paše. Všeč pa mi je njena obstojnost – z ustnic sem jo drgnila pet minut, pa ni šla stran. Embalaža je sicer plastična, a Lush vso plastično embalažo vzame nazaj.

Spomnila sem se, da imam nekje še od maškar črno šminko, ki sem jo uporabila samo enkrat in nikoli več. Odločila sem se, da bom svojo novo šminko potemnila.

Šminko sem stopila nad svečo.   Santa Baby obarvan balzam za ustnice.   Črna in rdeča šminka, novi odtenek.

Obe šminki sem stopila kar v zajemalki nad svečo in mešala z leseno palčko. Ko sta se do konca stopili in dobro premešali, sem mešanico vlila nazaj v embalažo. Nad rezultatom sem navdušena! Fant pa je novi odtenek poimenoval “pač mal’ bul’ rdeča pa še mal’ črna” 😀

Svetlo rdeča ni moja barva.   Od blizu.   Nov odtenek.

Preživite čudovit zasnežen vikend 🙂