Uprimo se prepovedi plastičnih slamic?


Hkrati z novicami, da so določena mesta po svetu začela prepovedovati plastične slamice, so po spletu zaokrožili tudi zapisi, katerih avtorji prosijo javnost, naj teh prepovedi ne podpre. Kot razlog so navedli sebe in druge posameznike, ki zaradi različnih telesnih omejitev slamico nujno potrebujejo za pitje.Vse to je na spletu sprožilo številne debate, ki pa žal niso podobne ničemur, česar sem navajena in kar imam rada v zero waste skupnosti – namesto podpore in sodelovanja vidim obsojanje in sovraštvo.

Na eni strani imaš (NEKATERE) posameznike, ki zero waste zagovarjajo za vsako ceno, kar nemalokrat pomeni premalo sočutja do drugačnih življenjskih situacij, na drugi strani pa imaš (NEKATERE) disabled posameznike in njihove zagovornike, ki se na vsak, tudi dobronameren predlog, odzovejo z defenzivnostjo in s tistim večnim argumentom, da ti, ki si zdrav, pač nimaš pravice v tej debati gobca odpirat. Videti je, da so eni proti slamicam do smrti in ne sprejmejo argumenta, zakaj jih nekdo pač potrebuje, drugi pa nočejo niti slišat o alternativah.

Ljudje smo. Zmotljivi smo. Iščemo rešitve za probleme, a s tem včasih ustvarjamo nove probleme. Zero waste gibanje je praktično še v plenicah in logično, da ni vsaka zero waste rešitev, ki smo jo našli do sedaj, idealna in primerna za vse. Ampak, a smo pripravljeni že tako kmalu ob vsaki oviri zamahniti z roko in iti nazaj na plastiko?

Dejstvo je, da slamice predstavljajo le majčken delež vsakodnevno odvržene plastike in da veliko večje probleme predstavlja industrija, ki deluje z denarjem, ne z živimi bitji v mislih. A kaj se bo zgodilo, če se danes vdamo in pristanemo na uporabo plastičnih slamic do neskončnosti? Slejkoprej se bo našla skupina ljudi, ki ne morejo brez plastičnih vrečk (invalidi, ki bi vrečko iz blaga težko oprali), ljudi, ki ne morejo brez plastenk vode (kaj pa tam, kjer oskrbe s pitno vodo ni?), ljudi, ki ne morejo brez plastične britvice (ljudje s slabšo okretnostjo, ki bi težko menjali rezila na kovinski), ljudje, ki … Verjetno razumeš, kaj mislim. In ja, povsem se zavedam in sprejemam, da obstajajo ljudje, ki brez plastike za enkratno uporabo pač ne morejo. Ampak kakšen bo rezultat tega, da bomo pri vsakem od teh problemov rekli aha, okej, pustimo potem to pri miru? NIČ se ne bo zgodilo. Še naprej se bomo utapljali v plastiki.

Ja, razumem, da nekdo ne more piti drugače kot po plastični slamici. Ne, ne mislim, da je tak človek slab človek in ne mislim, da bi morali vso plastiko flat out prepovedati, ljudje pa naj se znajdejo po svoje. Ampak s tem, ko nekdo reče, da trenutno ni boljše alternative, zadeva zame ni zaključena. Problemu hočem priti do dna in najti rešitev, ki bo dobra tako za tega človeka kot za okolje.

Še enkrat: Ljudje smo. Zmotljivi smo. Smo pa hkrati neskončno pametni in ni hudič, da nam enkrat ne uspe pogruntat slamic, ki bodo biorazgradljive/večkrat uporabne in primerne za invalide. Ampak do tega bomo prišli samo tako, da se o tej zadevi pogovarjamo. Ne tako, da vsakogar, ki predlaga kakršnokoli alternativo, napademo z besedami, kot so arrogant, ableist in “your privilege is showing” – vse dejanski očitki, ki sem jih prebrala na svoj račun.

Vem, da rešitve, ki jih predlagamo tisti, ki v različnih FB skupinah še vedno advokejtamo proti plastičnim slamicam, morda niso najboljše za vse. A vsaj jaz sem se vseeno odločila, da svoje ideje prijazno ponudim ljudem v razmislek. To je največ, kar lahko naredim in res bi rada videla, da bi ta problem razrešili na način, ki bi koristil vsem. Vem, da smo ljudje med seboj različni in nekaterim težave verjetno povzročajo celo plastične slamice, ki so v smislu primernosti za vse potemtakem ravno tako slabe kot druge, večkrat uporabne opcije. Rada bi začela debato, katere rezultat bi bil, da najdemo rešitev za vse ljudi IN za okolje. Ne pravim, da je moja rešitev edina rešitev (ker pravzaprav nimam rešitve) – that being said, NUJNO pa je, da se o teh stvareh pogovarjamo, ker bomo samo tako kam prišli. Ničesar ne bomo dosegli, če se bomo s tem prenehali ukvarjati, ker je plastika kao edina rešitev in ne moremo nič. Saj smo že velikokrat tako mislili, pa se je potem vedno znova izkazalo nasprotno – celo zero waste gibanje je pravzaprav iskanje alternativ plastiki.

VEDNO se bo našel idiot, ki bo šejmal invalida, ker pije po plastični slamici. VEDNO se bo našel kdo, ki mu nekaj, kar počneš, pač ne bo pasalo. Ampak zavedaj se, da ljudje, ki kritizirajo brez podlage in pri tem ne predlagajo boljše rešitve, niso vredni tvojega časa. Žrtve nepotrebnega kritiziranja smo bili vsi na eni ali drugi točki svojega življenja. Če veš, da ne moreš piti drugače kot po plastični slamici, seveda, izvoli. Nihče te pri zdravi pameti zaradi tega ne bo obsojal. Vendar prosim vse – tako tiste, ki potrebujete slamice za pitje kot tiste, ki se borite za pravice prvih – ne obupajmo. Pogovarjajmo se. Dajmo skupaj glave, ki so veliko bolj sposobne, kot si mogoče mislimo, in pogruntajmo nekaj boljšega od plastike. Brez obsojanja. Brez žaljenja. Pomagajmo sebi in svojim soljudem na skupaj naredimo svet malo bolj prijazen za vse.