Ja, kot zero waster lahko tudi prihraniš! | Tabu tema življenja brez odpadkov?

Prihranki 1

Črni petek je in medtem ko drugi verjetno razmišljajo o tem, kako bodo z današnjim pohodom po trgovinah prihranili, jaz razmišljam o nečem drugem – sicer tudi o prihrankih, a na nekoliko drugačen način.

Spremljam kar nekaj zero waste blogerk, tako tujih kot slovenskih, in večkrat sem zasledila, da se (njihove besede) načrtno izogibajo pisanju o tem, kako so lahko tudi prihranki spodbuda za življenje brez odpadkov. Ker da smisel takšnega načina življenja ni v denarju. Do določene mere se s tem seveda strinjam. Smisel življenja brez odpadkov res ni v denarju. Ni v zaslužkih, niti ni v prihrankih. Smisel življenja brez odpadkov je živeti enostavno življenje, ki ni pod diktaturo kapitala in je hkrati prijazno do okolja. Ima pa tak življenjski slog definitivno tudi finančne prednosti, za katere nima smisla, da jih zanikamo oziroma ignoriramo.

Manj smeti – več prihrankov

Ko rečem, da ima ta življenjski slog določene finančne prednosti, moram dodati še, da te prednosti veljajo le, če se zadeve lotiš na pravi način. No, nočem zdaj rečt, da je pot do zero waste življenja samo ena. Še vedno zagovarjam razmišljanje, da naj se vsak potrudi po svojih najboljših zmožnostih. Vendar pa te kot “svežega” zero wasterja kaj lahko zanese in začneš delati katero od najpogostejših petih napak. Dve izmed teh (metanje plastičnih pripomočkov v smeti in kupovanje novih, neplastičnih ter brezglavo kupovanje zero waste “must have” stvari) imata lahko precej negativen vpliv na denarnico. Vsekakor pa elementi življenja brez odpadkov že sami po sebi omogočajo lajšanje finančnega bremena, brez da bi o tem kaj veliko razmišljali.

Zero wasterji manj kupujemo.

Logično: manj nakupov – manj porabljenega denarja. Ljudje niti približno ne potrebujemo toliko stvari, kot mislimo, da jih. Pa vendar smo obsedeni z nakupovanjem. V nakupovanje nas prepričujejo raznorazni oglasi, ki nam v glavo vbijajo, da bomo le ob nakupu najnovejšega izdelka postali resnično srečni. To seveda ne drži. Vse stvari, ki smo jih nakopičili okrog sebe, nam kljub obljubam proizvajalcev ne poenostavljajo življenja. Prinesemo jih domov, nimamo jih kam dati, ne znamo jih uporabljati. In ravno, ko jim najdemo mesto in osvojimo njihovo uporabo, nekaj crkne. Veliko živcev in denarja lahko prihraniš, če enostavno zmanjšaš pogostost nakupovanja.

Kupujemo samo tisto, kar potrebujemo.

Dober nasvet, ki sem ga dobila glede impulzivnega nakupovanja, je. Ko v trgovini zagledaš predmet, ki bi ga rada imela, pojdi domov. Če po enem mesecu ugotoviš, da brez predmeta resnično ne moreš, ga kupi. In če se odločiš za nakup, kupuj iz druge roke.

Radi kupujemo iz druge roke

V obtoku je ogromno predmetov, še popolnoma uporabnih, ki so se jih lastniki preprosto naveličali. Nakup takega predmeta je bolj okolju prijazen, saj so za izdelavo novih potrebne surovine in energija, predmet, kupljen iz druge roke pa že obstaja in najbolj ekološko je, da ga izrabimo do konca.

Kupujemo kvalitetno.

Kjer le ni mogoče, da bi kupila rabljeno (večinoma gre za spodnje perilo, posteljnine itd.), investiram v kvaliteto. Ker je v teh primerih cena nekoliko višja, je morda videti, kot da tu ni prihrankov. A to ne drži. Kvalitetni predmeti so na dolgi rok cenejši – pod pogojem da je vzrok za višjo ceno res kvaliteta -, ker ni treba kar naprej kupovati novih.

Mimogrede, nedolgo nazaj sem odkrila svojo strast do izdelovanja infografik, zato jih bom na Manj smeti – Manj skrbi pogosto objavljala. Tale ti lahko pomaga pri dilemi, ali neko stvar kupiti ali ne.

Če se ti zdi uporabna, jo pripni na svojo Pinterest tablo, preko Facebooka pa jo lahko deliš tule.

Zero waste in zaslužki? Hell, yes!

Okej, ne gre ravno za zaslužke v striktnem pomenu besede, gre pa za način, kako si povrniti del kupnine za predmet, ki ga ne nameravaš izrabiti do konca. Recimo, da si kupiš telefon in po enem letu ugotoviš, da ti ne ustreza, čeprav še vedno deluje brezhibno. Seveda ga želiš predati naprej in popolnoma nič ni narobe s tem, da želiš zanj dobiti kak evro, ki ti bo pomagal k nakupu drugega, boljšega. Pri tem ti lahko pomagajo spletne strani, kot je Bolha. Če nimaš časa ukvarjati se s prodajo oziroma želiš svoje stvari podariti, jih lahko odneseš v prodajalno, kjer se ukvarjajo s prodajo stvari iz druge roke. Jaz knjige nosim v bukvarno Zmajeva luknja, ostalo pa v Staro šolo v Trbovljah.

Kakšne so pa tvoje nakupovalne navade? Kaj bi lahko delal/a drugače, da bi bil okoljski vpliv tvojega nakupovanja čimmanjši?

In še to: na Facebooku bom danes v “čast” črnemu petku ves dan objavljala srhljive zgodbice ljudi, ki so doživeli in (komaj) preživeli ta dan. Preživite ga tudi vi – po možnosti z družino, prijatelji in brez nakupovanja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *