Zero waste higiena | Lesena zobna ščetka

zobna-scetka-3

Ko se nekoliko poglobiš v življenje brez odpadkov, ugotoviš, da skoraj za vsak plastičen izdelek obstaja bolj okolju prijazna alternativa. To velja tudi za zobne ščetke.

Samo Američani letno stran zmečejo skoraj milijardo zobnih ščetk. Predstavljamo si lahko, kakšna je ta številka na svetovni ravni – OGROMNA. Zobne ščetke so ponavadi izdelane iz plastike, držalo je za lažji oprijem oblečeno v nekakšno gumo, ščetine so iz najlona, embalaža pa je skoraj vedno plastična. Te ščetke bodo skupaj z embalažo v najboljšem primeru preživele večnost na odlagališčih, v najslabšem pa bodo končale v oceanih, kjer jih bodo pojedle živali, ali pa jih bodo sežgali in bodo v zrak spuščale strupene pline. Glede na vse to mislim, da je res skrajni čas, da začnemo iskati in vlagati v okolju bolj prijazne alternative.

Najbolj razširjena alternativa trenutno so zobne ščetke z lesenim držalom. Na svetovni ravni pridobivajo na popularnosti (tako kot menstrualne skodelice, kovinske britvice in druge ekološke alternative) in tudi v Sloveniji jih lahko kupimo pri čedalje več ponudnikih.

Kaj pa če …

Preden sem začela uporabljati leseno zobno ščetko, sem imela do njih nekaj zadržkov. Prvi je bil strah, da bi se z lesom zaskalila (dobila trsko v) roko ali, še huje, v usta. Au. Drugi je bila trdota ščetin. Na spletu sem namreč prebrala kar nekaj kritik, kako nobena od tovrstnih zobnih ščetk nima ravno mehkih ščetin, kar je lahko za dlesni precej slabo. Še posebej v mojem primeru, saj imam vnetje dlesni, ki se vleče že kar nekaj časa. Vseeno sem si rekla, da ne bom nikoli vedela, če vsaj ne poskusim. Še vedno lahko z njo čistim fuge, če že zob ne bom mogla.

Leseno zobno ščetko so mi prijazno poslali iz spletne trgovine Malinca – zobna ščetka švedske znamke Humble Brush pri njih stane 4,99 evra. Cena sicer ni najnižja, je pa čisto primerljiva s ceno večine plastičnih zobnih ščetk.

zobna scetka 1     zobna scetka 2

 

Kaj mi je pri ščetki všeč?

Ročaj zobne ščetke je izdelan iz 100-odstotno biološko razgradljivega bambusa, kar pomeni, da ga lahko po uporabi odvržeš na kompost ali v bioodpadke. Ščetine so brez toksina bisfenola A. Škatlica, v kateri je ščetka, je narejena iz, tako trdijo pri Malinci, 100-odstotno recikliranih materialov. Notranji ovoj pa je biorazgradljiv in ga je prav tako kot ročaj mogoče kompostirati.

Moj strah, da bi se s ščetko zaskalila (zaškalila??) je bil odveč. Površina ščetke je namreč povsem gladka. Prav tako me ne moti trdota ščetin, čeprav res niso tako mehke kot pri moji prejšnji, plastični ščetki. Na ščetine sem se navadila, prav tako na to, da je ročaj bolj robusten in se ne upogiba kot pri plastičnih ščetkah. Zdi se mi celo, da to omogoča večjo kontrolo nad ščetko.

Novo ščetko sem pokazala zobozdravniku, ki je rekel, da razen roza barve nima nobene pripombe. Dokler je tehnika umivanja zob pravilna, pravi, je ta ščetka čisto ok. In res se z njo še nisem zbodla v dlesni, medtem ko tega za vse plastične ščetke prej ne morem reči. Tehnika očitno res šteje 😃

Ščetko oziroma njene proizvajalce odlikuje tudi dobrodelnost. Kot mi je pojasnila Nastja iz spletne trgovine Malinca:

“Proizvajalec zobnih ščetk, torej podjetje HumbleBrush, za vsako prodano zobno ščetko podari eno dodatno zobno ščetko v dobrodelne namene – tistim, ki si zobozdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. Nam potem vsake toliko pošljejo slike/poročilo od otrok in tudi odraslih, ki so brezplačne zobne ščetke prejeli. Res se trudijo pomagati, zato smo se tudi odločile, da bomo ščetke vključile v prodajo v Malinci.”

Ščetine – biorazgradljive?

Rada bi opozorila samo na nekaj. Tako na spletni strani proizvajalca kot na spletni strani prodajalca je nekajkrat omenjeno, da so ščetine razgradljive.

Takole pišejo pri Humble Brush:

»All our products therefore use Nylon 6 which degrades faster than lower grades of nylon. […] Nylon 6 is a material ideally suited for dentistry but also degrades over time and can be processsed through regular waste channels.«

Takole pa pri Malinci:

»Ščetine so narejene iz najlona, ​​trajnega materiala, ki se samostojno razgradi v daljšem časovnem obdobju.«

Medtem ko navedeni podatki (vsaj, kolikor jaz vem) niso netočni, bi lahko bili napačno razumljeni. To, da se najlon razgradi, nikakor ne pomeni, da je biorazgradljiv v smislu organskih snovi. Čeprav nekatere vrste plastike lahko sčasoma razpadejo na ogljikov dioksid in vodo, se to lahko zgodi le v posebnih pogojih, ob prisotnosti posebnih bakterij. Več verjetnosti je, da bodo te ščetine razpadale na vedno manjše delce, imenovane mikroplastika. Ta zastruplja živa bitja in lahko skozi prehranjevalno verigo najde pot na tvoj krožnik. Bi pojedel/a svojo zobno ščetko? Ne? Se mi je kar zdelo.

Kolikor vem, nobena zobna ščetka danes ni popolnoma biorazgradljiva. Izjema so tiste s ščetinami iz prašičje dlake, ki pa – očitno – niso veganske. Pri večini lesenih zobnih ščetk je tako navada, da odlomiš glavo oziroma populiš ščetine in jih odvržeš v mešane odpadke, ročaj pa v bio ali na kompost. Moja velika želja je, da bi kdo končno pogruntal veganske, 100-odstotno biorazgradljive zobne ščetke. Do tedaj pa so te, ki so trenutno na voljo, še vedno veliko, VELIKO boljša rešitev kot povsem plastične ščetke.

Kaj pa ti? Že imaš leseno ščetko ali še vedno vztrajaš pri plastičnih?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *