Veganski burgerji | “Pleskavica” iz čičerike

Tokrat bi rada z vami delila recept, ki sem ga odkrila pred kratkim in po katerem zadnje čase velikokrat pripravim kosilo – recept za čičerikine polpete. Ta jed se mi zdi super, ker je res hitro narejena, je veganska, vse sestavine lahko dobimo v minimalni oziroma brez embalaže, poleg tega pa jih lahko prilagajamo svojim željam, v polpete damo praktično, kar želimo in jih na koncu pojemo na različne načine.

Torej, za najboljše veganske superkul čičerikine polpete potrebujemo:

  • čičeriko (namočeno čez noč, kuhano, odcejeno): približno 200 gramov suhe za 2 osebi
  • čebulo
  • sol
  • moko
  • vodo

Moje večno prekletstvo je, da pri kuhanju vedno improviziram, količin sestavin pa nikoli ne zapisujem, tako da tistih receptov, ki super izpadejo, nikoli ne znam natanko ponoviti. Je pa to fajn, ker sem potem vedno znova presenečena nad “novimi” okusi 😊

čičerikini burgerji 3

V glavnem, čičeriko zmiksamo oz. pretlačimo, ampak ne čisto do gladkega. V roke nato vzamemo žlico. Postopoma dodajamo moko in vodo in mešamo tako dolgo, da naposled dobimo gosto maso, ki jo z rokami zlahka oblikujemo v polpete. Nasekljamo še čebulo in jo vmešamo v maso. Posolimo in preizkusimo, če se masa še vedno lepo oblikuje v polpet.

Mimogrede, še en čar veganskih jedi je, da v njih ni sestavin, ki bi nam surove lahko škodile, zato lahko maso kar sproti pokušamo in dodajamo, kar manjka.

čičerikini burgerji 2     čičerikini burgerji 1

Ko smo oblikovali polpete in jih vse odložili na pomokan krožnik, v ponvi segrejemo žlico olja. Polpetke pečemo po tri minutke na vsaki strani oziroma, dokler se nam po površini lepo ne zapečejo. Spet: ni bojazni, da bi dobili kako bolezen, tako da so lahko polpeti znotraj tudi še bolj surovi.

Če se želite izogniti pečenju na olju, lahko polpete verjetno date tudi v pečico. Ampak ne garantiram, da ne bodo potem čisto suhi in totalno neokusni ?

čičerikini burgerji 4

čičerikini burgerji 5

S temi polpeti lahko potem naredite, kar vas je volja. Pravzaprav so tako dobri, da jih boste verjetno pojedli, ko boste čakali, da se speče naslednja runda. Ko se nama z dragim uspe zadržati, si narediva “burgerje” – vsak pol ciabatte prereževa na pol in jo založiva s solato in paradižnikom. Včasih še kak avokado, včasih olive… Kakor nama paše. In potem sva med jedjo cela popacana, ker vse ven leti, ampak se noben ne sekira.

čičerikini burgerji 7     čičerikini burgerji 6

Boste delali čičerikine burgerje? Zanima me vse!

martina

Tree of Life | Menstruacija brez odpadkov

Od prejšnje nedeljske predstavitve, ko sem se z Gittemarie pogovarjala o zero waste življenju na Danskem, je minilo že nekaj časa, tokrat pa se vračam z novo. Govorila sem s Silvio, ki na Facebook strani Tree of Life in v istoimenski Facebook skupini razbija predsodke o uporabi menstrualne skodelice in ostalih večkratno uporabnih pripomočkov za higiensko zaščito.

Tvoje področje (in tema tvoje strani in skupine Tree of Life) so menstrualne skodelice, pralni vložki in ostali menstrualni pripomočki za večkratno uporabo. Kje si prvič slišala za tovrstne pripomočke?

O pralnih vložkih mi je pripovedovala moja stara mama. S staro mamo sva si vedno vse zaupali. Pogovor je v času mojih najstniških let nanesel tudi na to, kako so živeli včasih. Že zelo dolgo vem za pralne vložke iz njenih pripovedovanj. Skoraj pet let nazaj pa sem se odločila, da jih poiščem na spletu. Želela sem jih preizkusiti sama in jih predstaviti tudi drugim ženskam v Sloveniji, ki morda še niso slišale za njih. Naročila sem si več različnih, da sem jih kasneje lahko primerjala med seboj.

Tree of life 1
Tree of life – Silvia in njena stara mama.

O menstrualni skodelici sem prvič slišala od kolegice na faksu. Moram priznati, da sem si pod besedno zvezo »menstrualna skodelica« takrat predstavljala vse prej kaj drugega kot je to v resnici. Z malo raziskovanja sem ugotovila, da je menstrualna skodelica prav tako nič kaj nov izum, saj je bila izumljena že v začetku 20. stoletja in skoraj pet let nazaj sem si naročila svojo prvo iz tujine. Tako kot pralni vložki lahko rečem, da mi je spremenila življenje.

Kakšen je danes odnos žensk do menstrualnih skodelic in vložkov za večkratno uporabo? Se je ta odnos v letih, odkar si ti spoznala te pripomočke, kaj izboljšal?

Na področju sodobne higienske zaščite, torej sodobnih pralnih vložkov in menstrualnih skodelic, se trenutno dogaja ogromno. Zanimanje za tovrstne produkte raste. Predvsem zato, ker so ženske in dekleta vedno bolj ozaveščene o okoljski problematiki in želijo le najboljše za svoje zdravje. Velika večina pa se za preizkušnjo tovrstnih produktov odloči predvsem zaradi zdravja, saj produkti za enkratno uporabo vsebujejo zdravju škodljive parfume, multiabsorbente, so polni plastike, ne dihajo in so največkrat beljeni še z klorom. Povzročajo marsikatero nevšečnost oz. so lahko zdravju nevarni. Sodobnimi higienski produkti pa so pravo nasprotje tega, pralni higienski vložki so narejeni iz naravnih ekoloških materialov, menstrualne skodelice pa iz medicinskega silikona.

Tree of life 2

S skupino Tree of Life in istoimensko stranjo na Facebooku se preko posnetkov in lastnih izkušenj želim približati ženskam. Vsakodnevno me kontaktirajo in prosijo za svetovanje o tovrstnih produktih. V nekaj letih se je v Sloveniji iz peščice uporabnic sodobne higienske zaščite področje zelo razširilo. Kot sem že omenila, je vedno več ozaveščenih žensk, ki želijo le najboljše za svoje telo in za okolje.

Kakšne so po tvojem mnenju prednosti in slabosti pralnih vložkov in menstrualnih skodelic?

Konkretno zame moja menstrualna skodelica in pralni vložki nimajo slabosti, morda le to da boste na tegobe med menstruacijo popolnoma pozabile.

Lahko pa se postavim v kožo novih uporabnic. Menstruacija je od nekdaj bila tabu tema, o tem se ne govori, pravijo ? Predsodki so prisotni zaradi krvi, češ da je menstruacija umazana. Že res, da ženskam v preteklosti ni bilo kaj luštno, na nas pa je, da si jo v prihodnosti olajšamo. Nega in uporaba menstrualne skodelice in pralnih higienskih vložkov je preprosta. Bodimo pa iskrene; več kot polovica ženske populacije jo ima vsak mesec in veliko lažje nam bo, če se bomo o tem pogovarjale, si delile izkušnje in jo normalizirale, saj je nekaj najbolj naravnega v našem v življenju.

Tree of life 3     Tree of life 4

Imaš majhnega sinčka. Tudi pri njemu uporabljaš (oziroma si uporabljala) pralne pleničke in podobno?

Pri vseh treh otrocih sem uporabljala pralne pleničke. Pri deklicah le v času odvajanja od pleničk, pri sinu pa že od začetka. Žal mi je, da jih nisem uporabljala tudi pri deklicah od začetka. Vem, zakaj se takrat nisem odločila za pralne pleničke – zato, ker sem se bala da bo njihovo pranje in sušenje vzelo preveč časa in prostora. Motila sem se, pranje in sušenje na teden vzame nekako pol ure, še to ne. Velik plus pralnih pleničk pa je tudi, da koža pod pleničko ne potrebuje posebne nege. Hčerki sem redno mazala s kremicami, medtem ko pri sinčku tovrstnih kremic skorajda ne uporabljam. Za umivanje pa že od nekdaj pri otrocih uporabljam pralne krpice, pri deklicah sem razrezala eno brisačo in nekaj tetra pleničk. Porobila sem jih z barvnimi obrobami, pri sinu pa sem dodala še nekaj brisačk iz bambusovih vlaken. Tako imamo ločene tiste za umivanje obraza in tiste za umivanje intimnih predelov.

Tree of life 5

Kako poleg uporabe zgoraj omenjenih pripomočkov še skrbiš za okolje?

Tudi na ostalih področjih se zelo trudimo, bolj intenzivno nekaj več kot pol leta. Gre pa, priznam, počasi, saj smo kar številčna družina. Redno obiskujemo tržnico Koseze, kjer kupujemo živila brez embalaže. Počasi spreminjamo način nakupovanja, torej nakupujemo vedno več brez embalaže. S hčerko sva skupaj zašili vrečke iz blaga za večkratno uporabo. Vrečke za pranje pralnih prsnih blazinic uporabljamo sedaj za nakupovanje sadja saj so mrežaste, sčarala sem tudi čebelice – folijo za večratno uporabo iz blaga, prepojenega s čebeljim voskom. Cvrtje odcedim na prtiču z blaga, v kuhinji ne uporabljamo več papirnatih brisačk, pač pa krpe za večkratno uporabo. Vsi pa imamo tudi stekleničke za vodo, nič več plastenk… premikamo se počasi, širimo idejo o domu brez odpadka in si želimo, da bi v prihodnosti še zmanjšali količino odpadkov, ki jih ima naša družina.

Tako, pa je za nami še ena nedeljska predstavitev. Za še več informacij o higienski zaščiti spremljajte Facebook stran in skupino Tree of Life.

*Vse fotografije v tej objavi so last Silvie Hren Mandelc, objavljene z dovoljenjem.

martina

Potenje – kako preprečiti neprijetne vonjave? | 4 rešitve

Danes obdelajmo težavo, ki verjetno v tej vročini pesti vsakega izmed nas – potenje. Meni to predstavlja grozen problem. Ko se zjutraj malo pred osmo odpravim v pisarno, sem v manj kot desetih minutah hoje že čisto prepotena. Zato nujno potrebujem deodorant, ki prepreči neprijetne vonjave.

Deodorant pa ni enak antiperspirantu. Med njima obstaja temeljna razlika. Deodorant prepreči, da bi naš znoj dobil kakršenkoli vonj, medtem ko antiperspirant preprečuje kar potenje. Ravno zaradi tega nikoli nisem marala antiperspirantov. Potenje je naraven del našega obstoja – tako se v poletni vročini hladimo in iz telesa izločamo toksine. Antiperspiranti so nekaj podobnega, kot da bi imeli zadah, pa bi nam nekdo poskusil prodati sredstvo proti dihanju.

V boju proti neprijetnemu vonju sem preizkusila že marsikaj, zdaj pa sem končno našla nekaj, kar mi odgovarja. Trenutno uporabljam kristalni deodorant v kombinaciji z deodorantom v kosu, ki sem ga kupila v Lushu – no, moj ni samo v enem kosu, ker sem ga razdrobila, ko sem ga naselila v škatlico 🙂

Kristal na fotografiji sem kupila že pred leti, pa ga imam kljub redni uporabi še več kot dovolj. Deluje tako, da preprečuje razmnoževanje bakterij, ki ob potenju povzročajo neprijeten vonj. Uporabljamo ga tako, da ga čisto malo zmočimo, nato pa ga toliko časa drgnemo ob kožo, da se izsuši. Tale je imel plastično embalažo in podstavek, naslednji pa bo definitivno naraven in brez plastike. Recimo tale.

(Potenje) Neprijetnim vonjavam se izognemo tudi z rednim britjem.     (Potenje) Dedorant, kristal in torbica, v kateri ju imam shranjena.

(Potenje) Kristal in deodorant v kosu

Poleg tega sem opazila, da je situacija veliko boljša, če imam pod pazduho vedno gladko kožo. Dlake sicer ne povečajo količine potenja, vendar se znoj vanje vpije in zato vonj težje odstranimo. Za britje uporabljam kovinsko britvico, ki sem se je včasih kar malo bala, zdaj pa je postala pripomoček, brez katerega ne morem.

Prav tako mi pomaga, če nosim oblačila iz naravnih materialov in takšna, ki se pod pazduho ne držijo tesno kože.

Kaj pa še lahko uporabljate proti neprijetnemu vonju? Obstaja še veliko rešitev. Za katero se boste odločili, je seveda odvisno od vas. Nekateri si pod pazduhe nanesejo samo sodo bikarbono. Drugi jo zmešajo s kokosovim oljem in jo namažejo na predele, kjer se najbolj potijo. Tretji temu dodajo še čebelji vosek ali kakavovo maslo, da je deodorant trden in podoben tistemu v stiku. Za vse možnosti pa velja, da nekaterim bolj pomagajo kot drugim. Zato bo verjetno potrebnega nekaj eksperimentiranja, preden boste našli pravo rešitev zase.

Pa lep (vroč) dan še naprej!

martina  .

Izdelava vrečke za malico | Kako uporabiti plastične vrečke

V ponedeljek smo praznovali dan brez plastičnih vrečk. Ste se pridružili in vsaj enkrat po nakupih odšli s svojo vrečko? Jaz sem se ? Najraje nakupujem z vrečko, predelano iz dežnika. Sadje oziroma zelenjavo nadevam v vrečko iz zavese, kruh pa v bombažno vrečko, v kateri sem nekoč kupila pralne oreščke.

Vrečke so super tudi za prenašanje malice. Vsaj meni, ki v že tako natlačenem rukzaku običajno nimam prostora še za lunchbox.

Plastičnim vrečkam se danes žal težko izognemo. Lahko pa jih z nekaj truda predelamo v luštne vrečke za malico.

Potrebujemo stare, neuporabne hlače, večjo nakupovalno vrečko, likalnik, peki papir, šivanko, sukanec in škarje.

 

  1. Spodnji del hlač odrežemo približno 25 centimetrov visoko. Ta del obdržimo, hlače pospravimo.
  2. Odrezani del s flomastrom obrišemo na nakupovalno vrečko, na obe plasti.
  3. Odrezani del hlač obrnemo na notranjo stran in spodnjo (večjo) odprtino zašijemo.
  4. Iz vrečke izrežemo obrisano obliko + kak centimeter roba.
  5. Na in pod plastiko položimo peki papir in z likalnikom “sešijemo” robove plastične vrečke, ki smo jo ravnokar izrezali – le zgoraj pustimo odprtino, tako kot pri odrezanem delu hlačnice.
  6. Na eno stran vrečke iz blaga našijemo elastiko, na drugo pa gumb. Preverimo, ali se jo bo dalo lepo zapreti: zgoraj jo zvijemo kot škrnicelj ter poskušamo elastiko zapeti za gumb.
  7. Plastično vrečko obrnemo tako, da je poslikana plast na notranji strani in jo damo v vrečko iz blaga.
  8. Rob zgornje odprtine zunanje vrečke zapognemo čez rob notranje vrečke in zašijemo.
  9. Našo novo vrečko poljubno okrasimo (če bomo okraske nanjo prišili, to storimo pred korakom 7., saj lahko v nasprotnem primeru s šivanko prebodemo plastiko, ki se bo začela trgati).
  10. V vrečko pospravimo malico.

 

In to je vse. Če ste vsaj približno spretni s šivanko, bo cel projekt vzel približno eno uro – še manj, če boste šivali s šivalnim strojem. Vrečko je enostavno uporabljati in enostavno čistiti – notranjo plast po uporabi obrišemo z mokro krpo in jo potegnemo ven, da se posuši.

Vanjo lahko pospravimo različne stvari: super se obnese pri prenašanju sendvičev, sadja in suhih prigrizkov ter kot dodatna zaščitna plast, če si na primer v steklenem kozarčku s seboj nesemo kosmiče. V svojo sem pospravila tudi že mokre kopalke in enkrat celo moker dežnik.

Kako dolgo vrečka zdrži? Jaz svojo redno uporabljam že dva meseca, pa je še vedno kot nova. Večna seveda ni, bo pa verjetno uporabna še nekaj let. Glede na to, da je izdelana iz materialov, ki bi sicer šli v smeti, je to več kot odlično.

Če bi radi podaljšali življenjsko dobo vrečke, notranjo plast naredite malo drugače. Plastičnim vrečkam odrežite dno in ročaje ter jih zložite eno na drugo. Nad in podnje položite peki papir in jih polikajte, da se spojijo. Na tako nastalo debelejše “blago” dvakrat obrišite odrezano hlačnico (korak 2), izrežite in sešijte. Vsi ostali koraki so enaki kot prej.

Vrečka 2     Vrečka 1

Vrečka 4     Vrečka 3

Pa veliko veselja ob ustvarjanju vam želim!

martina

* Vse fotografije v tej objavi, razen zadnjih štirih, so last Sabine Čarman. Objavljeno z dovoljenjem.

Gittemarie | Zero waste življenje na Danskem

Prejšnjo nedeljo sem govorila z Janjo iz Srčnega kotička, danes pa imam za vas eno prav posebno predstavitev. Ne zgodi se vsak dan, da se ima človek priložnost pogovoriti s svojim vzornikom, pa vendar sem pretekli teden počela ravno to 🙂 Za pojem in življenjski slog zero waste sem prvič slišala na spletni strani Gittemary.com, ko sem iskala (in našla) video navodila, kako doma izdelati maskaro. Stran ustvarja Gittemarie Uggerhøj Johansen, ki mi je prijazno odgovorila na nekaj vprašanj 🙂 Govorili sva v angleščini, spodaj pa je prevod – če želite pogovor prebrati v originalnem jeziku, kliknite tule.

Začela si kot modna blogerka. Kako, da si prešla k bloganju o življenju brez odpadkov? Te je navdihnila kakšna določena oseba?

V modni skupnosti sem se počutila kot, da ne spadam tja, bila je čisto preveč plehka in trivialna za moj okus, k temu pa je prispeval tudi blog Lauren Singer z imenom Trash is for Tossers (Smeti so za butce, op. prev.)

Videti je, da je moda še vedno velik del tvojega življenja. Kje dobiš oblačila in modne dodatke brez odpadkov?

Vsa svoja oblačila kupujem v »vintage« trgovinah in v trgovinah, ki prodajajo stvari iz druge roke. Včasih poiščem ali delam z znamkami oblačil, ki izzivajo kulturo smeti in podpirajo trajnostno naravnanost – če je temu tako, z veseljem podprem takšno pobudo.

Gittemary3

Gittemary8

Kako so tvoji bližnji odreagirali, ko si postala »zero wasterka«?

Večina se je za to zanimala, moje zanimanje za trajnostnost jih je fasciniralo. Od prijateljev in družine sem dobila zelo malo negativnih povratnih informacij.

Kaj je bilo najtežje, ko si začela živeti brez odpadkov?

Na začetku sem težko razumela tisti del tega življenjskega sloga, ki zapoveduje, da določene stvari zavrneš. Reči ne in si odreči nekatere stvari je bilo sprva težko, zdaj pa se mi zdi en najlažjih delov življenja brez odpadkov. Vse je v navadah in rutinah, ki se jih naučimo.

Kateri je, po tvojem mnenju, najuporabnejši predmet v življenju zero wasterja?

Brez dvoma platnena vrečka. Na splošno vsi pripomočki, ki so uporabni na več načinov – in to je po mojem mnenju platnena vrečka, pa seveda steklen kozarec s pokrovom!

Gittemary2

Gittemary7

S kakšnimi težavami se kot zero wasterka najpogosteje srečuješ?

Vedno je težko iti ven, ker moraš imeti vse pod nadzorom – paziti moraš, da ti ne vtaknejo slamice v pijačo ali prinesejo prtička za enkratno uporabo, a je vredno!

Kako v tvoji državi ravnajo z odpadki in kakšno je tvoje mnenje o tem?

Na območju, kjer živim, imamo na srečo dokaj v redu sistem recikliranja. Obstajajo lokalne opcije za recikliranje papirja, stekla, kovine in plastike, imamo pa tudi sistem povratne embalaže za večino pijač.

V tvojem prvem videu, ki sem ga videla, si izdelovala maskaro. Katere kozmetične pripomočke še izdeluješ? So enako učinkoviti kot tisti, ki jih kupiš v trgovini?

Izdelala sem si podlago v prahu, korektor, senčila, bronzer in rdečilo za lica. Seveda je nekaj razlike med mojimi in kupljenimi izdelki, a po mojem mnenju je to še najmanjša cena, ki jo plačaš za to, da živiš v skladu s svojimi načeli ?

Gittemary1

Gittemary6

Je življenje brez odpadkov na Danskem dražje ali cenejše kot »normalno« življenje?

Mislim, da mnogi predvidevajo, da je dražje, a sama porabim približno enako denarja kot prej, morda celo nekoliko manj. Toliko je stvari, ki jih nikoli ne kupim, tako da dosti prihranim. Zato imam možnost kupovati trajnostne predmete, ki so malo dražji. V tem smislu bi rekla, da ta življenjski stil, vsaj v mojem primeru, stane enako kot »normalen« življenjski stil.

Gittemary5

Tako. Naj še enkrat povem, kako vesela sem, da sem se imela priložnost pogovarjati z osebo, ki mi je predstavila zero waste življenje in me s tem poslala na pot, polno lepih trenutkov in čudovitih novih poznanstev ❤ Če vas zanima, o čem Gittemarie še piše na svoji strani, kliknite na Gittemary.com in si poglejte.

martina

* Vse fotografije v tej objavi so last Gittemarie Uggerhøj Johansen, objavljene z dovoljenjem.

Srčni kotiček | Pogovor z Janjo Srčnik

Spet je nedelja in spet je čas za predstavitev. Prejšnjič sem se pogovarjala z Mami na vrtu, s katero sva govorili od nosečniške mode, tokrat pa sem govorila z Janjo iz Srčnega kotička.

Janja Srčnik z ekipo krasnih punc pripravlja prvo slovensko trgovino brez embalaže. Svojo idejo so že preizkusile v praksi – na otvoritvi majhne “pop-up” trgovinice v Ljubljani se je nabralo kar lepo število ljudi. Žal je bil Srčni kotiček odprt le nekaj ur, dekleta pa že načrtujejo, kako bodo svojo idejo pretopila v dejansko trgovino, ki bo odprta vsak dan.

Srčni kotiček
Ekipa Srčnega kotička. Janja je druga z desne. Foto: arhiv Srčni kotiček
Ne tako dolgo nazaj ste z ekipo za nekaj ur odprle trgovino brez embalaže, Srčni kotiček. Kaj ste ponujale?

Res je, konec maja smo v čudovitem okolju Labirinta umetnosti na Fužinah v Ljubljani za nekaj ur postavile »pop-up« trgovino brez embalaže, bolj kot preizkus, ali so se ljudje pripravljeni za takšno alternativo nakupovanja pripravljeni pripeljati na točno določeno mesto ob točno določenem času.

Ponujale smo proso, ajdo, ajdovo moko in polnozrnato pirino moko iz Prekmurja, domača jajca, sir in bučno olje iz Prekmurja, domača jabolka in hruške iz Posavja, več vrst solate iz Ljubljane, Urbana zelišča ekološke pridelave naše članice Patricije, sadike feferonov, špinače, …

(KLIKNITE in si Srčni kotiček ter njegovo ponudbo oglejte tudi na fotografijah.)

Kako se Srčni kotiček razlikuje od navadne trgovine (recimo Spar, Mercator …)? Zakaj je boljši od njih?

Srčni kotiček je ideja o trgovini brez embalaže, ki jo želimo uresničiti za vse tiste, ki si želijo alternativnega nakupovanja. Torej za ljudi, ki ne iščejo supermarketov, kjer je na voljo 10 vrst riža in 20 vrst testenin, ampak izbrana ponudba vseh osnovnih živil čim bolj lokalne pridelave in, kar je najbolj pomembno, da vsa živila, čistila in tudi izdelke za osebno nego lahko kupijo brez embalaže, na rinfuzo. Torej naša prednost je, da bi omogočile nakupe brez embalaže, s čimer drastično zmanjšamo uporabo plastike in njen negativen vpliv na okolje. Kupec lahko nakupi točno toliko, kot potrebuje in s tem zmanjša problem zavržene hrane.

Kakšen je bil obisk ob otvoritvi? Ste bile z njim zadovoljne?

Obisk je bil odličen, nad vsemi pričakovanji, saj nas je v treh urah obiskalo preko 70 ljudi. S tem smo bile zelo zadovoljne, saj se je na to soboto odvijalo zelo veliko zanimivih dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim tudi Vseslovenska zelemenjava. Me pa smo vabilo na dogodek objavile na FB le en dan prej in še vedno dobile res odličen odziv.

Najbolj pa smo bile vesele odzivov po našem dogodku. Ljudje so se družili, izmenjevali ideje, celo recepte za nedeljska kosila. Tole pa je eno od sporočil, ki smo ga prejele od mlade mamice, ki nas je obiskala s svojima najmlajšima:

“Ful luštno je izgledalo vse. In ko se ta projekt realizira, bomo z veseljem še nakupovali v Srčnem kotičku, Leonu je bilo ful všeč, mi je rekel, kok je drugačna ta trgovina od tistega velikega Mercatorja.”

Lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, da se bo takšna trgovina odprla za daljši čas? ?

Seveda! Prvi poskus je bil res v prvi vrsti za test in dokaz komisiji Ferfl, kjer smo zaključevale podjetniško šolo in s tem dokazom tudi zmagale ter pridobile še 3-mesečno mentorsko podporo. Zdaj pa smo dobile zagon, da s tem nadaljujemo. Čez poletje načrtujemo redne, tedenske »pop-up« trgovine brez embalaže, vendar pa moramo prej urediti še formalnosti glede same pravne oblike, da bomo lahko tudi uradno prodajale. Naša prva pop-up trgovina je namreč delovala na principu prostovoljnih prispevkov.

Ali tudi v svojem zasebnem življenju paziš na okolje?

Absolutno.

Kako?

Že od nekdaj mi narava veliko pomeni in tudi vzgojena sem bila v duhu, da se ceni in spoštuje vse, kar nam narava da. V osnovi to samo pomeni, da sem bila lepo vzgojena in sem smeti vedno metala v koš. Zadnja leta pa se to spreminja in dejansko čedalje bolj zavestno gledam na svoje izbire in samo to, da mečem v koš, ni dovolj. Zdaj dejansko težim k temu, da tudi v koš mečem čim manj, saj se zavedam, da tudi te smeti na koncu nekje končajo.

Z možem sva že pred leti začela najprej pri kozmetiki, no, on je že od nekdaj minimalist, sama pa sem precej zmanjšala uporabo kozmetičnih izdelkov, uporaba trdih mil je zakon, določene stvari pa si izdelam tudi sama.

Že kot otrok sem veliko nosila oblačila iz druge roke, saj je to v družini z veliko sestričnami nekaj čisto normalnega. Pred kratkim pa sem tudi zdaj, kot odrasla, odkrila navdušenje nad second hand trgovinami.

Naslednji korak pa je seveda hrana. Svoje vrečke nosim s seboj, odkar imava svoje gospodinjstvo, etikete lepim direktno na sadje, zelenjavo, kjer se le da, nisem pa še tako daleč, da bi dejansko hodila povsod po nakupih s svojo embalažo. Nakupovat zdaj hodim bolj zavestno, premišljeno in pripravljeno (s seznamom) in kupujem precej manj predpakiranih živil kot še pred pol leta ali letom. Hkrati pa sem si lani začela pridelovati lastno zelenjavo na svojem vrtičku, kar mi daje še prav poseben občutek zadovoljstva.

Iz lastne potrebe in želje po poenostavljenem nakupovanju brez embalaže želimo odpreti Srčni kotiček in s tem razbremeniti okolje, olajšati življenje sebi in to omogočiti še drugim.

S Srčnim kotičkom in njegovim poslanstvom se lahko pobliže spoznate na njegovi Facebook strani in spletni strani, kjer vas punce vabijo tudi k izpolnitvi ankete.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 7 – Konec jeeee!

Ahhhh, kako dober občutek je, ko se ti končno sprostijo vse obveznosti in se lahko posvetiš svoji najljubši dejavnosti – bloganju 🙂

Dan 7

Moj Zero Waste izziv je končan. Še sem živa, čeprav so me nekateri vztrajno prepričevali, da se s tako prehrano preživet ne da 🙂

Zadnji dan izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerca z narezano in osoljeno kumaro

kosilo: “ceuga hudiča” pečene zelenjave (krompir, pol jajčevca, korenje, čebula)

večerja: narezana banana in jabolko

malica: smoothie iz banane, vode in ovsenih kosmičev, ki so ostali od večerje prejšnjega dne


Tokrat sem kamero pustila ugasnjeno, saj sem se pripravljala za izpit in nisem imela časa, da bi video zmontirala, kot je treba. Sem pa naredila fotko vsakega obroka, tako da … 🙂

Dan 7: zajtrk

Dan 7: večerja

Dan 7: kosilo

Dan 7: malica

(ja, čebula se mi je malo zažgala, ampak je bila zato prav fajn hrustljava 😀 )

Čeprav se je izziv končal, mislim, da se lahko iz njega še nekaj naučimo. Zato na temo tega pripravljam še nekaj objav. Pričakujete lahko še natančen pregled mojih stroškov, nekaj receptov mojih najljubših jedi in nekaj pametovanja, kaj bi spremenila, če bi se izziva lotila danes, z znanjem in izkušnjami, ki jih imam – ker ja, seveda zdaj vem, da bi lahko kaj storila tudi bolje.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 6

Tokrat objavo in video o 6. dnevu zero waste izziva objavljam z zamikom. Včeraj sem namreč na Manj smeti – Manj skrbi gostila Sabino, s katero sva se pogovarjali o nosečniški modi brez odpadkov. Tako da boste v današnji objavi pravzaprav brali o včerajšnjem dnevu, objava o današnjem dnevu pa sledi danes zvečer ali pa jutri zjutraj.

Upam, da niste zaradi manjkajoče objave v petek mislili, da sem z izzivom predčasno zaključila. Še vedno vztrajam, le da se v petek nisem imela časa posnet, ker smo se pripravljali na poroko v fantovi družini, učila sem se za izpit, pa še nekaj sem se slabo počutila. Tako ali tako tisti dan nisem veliko pojedla – o vsem podrobneje tudi v videu – sem pa naredila fotko enega najboljših kosil ta teden.

Na predzadnji dan mojega zero waste izziva sem pojedla:

zajtrk: kajzerica in sveža kumara

kosilo: cela glava kuhane cvetače in pol popečenega jajčevca

večerja: ovseni kosmiči s četrtino jabolka in eno banano

Najboljši občutek dneva sem doživela že pri zajtrku, ko sem prvič v tem tednu ugriznila v svežo kajzerco – kruh je živilo, ki ga, odkar traja izziv, precej pogrešam.


martina

 

Mami na vrtu | Nosečniška moda brez odpadkov

Po Barbari, s katero sva govorili o življenju brez odpadkov na splošno, bo tokratna nedeljska predstavitev nosečniško obarvana. Pogovarjala sem se namreč s Sabino oziroma z Mami na vrtu, ki trenutno pričakuje drugega otroka. Velikokrat jo najdete (kot pove njeno ime) na vrtu, kjer vrtička z Mojstrom, svojim sinčkom. Govorili sva o zero waste nosečnosti.

Mami na vrtu

Imaš že malčka, pričakuješ pa še enega otroka. Kaj je pri tokratni nosečnosti drugače v smislu varovanja okolja?

Pri prvem otroku nisem še poznala koncepta zero waste oz. »brez odpadkov«, šele kasneje sem se zaradi ekoloških razlogov odločila za uporabo pralnih vložkov. Lotila sem se smeti in opazila, koliko imamo smeti. Predvsem zdaj, ko mislim na otroške plenice, je tega res preveč.  Preveč je tudi kupovanja dodatnih oblačil, kar lahko gladko izpustimo s primernim kombiniranjem oblačil, ki smo jih nosile do sedaj. Namesto tistih krem za kožo ali pa kakavovega masla v manjših pakiranjih, da ne razpoka koža, ko se trebušček veča, sedaj uporabljam karitejevo maslo, ki ga naročim po en kilogram ali kokosovo olje v večjih pakiranjih, kot na primer v steklu.

Eno od področij zero waste življenja, na katerega verjetno ne mislimo pogosto, so nosečniška oblačila, o katerih govoriš tudi v svojem videu. Kako so oblačila, kupljena v običajnih trgovinah, škodljiva za okolje?

Najbolj pomembno je, da uporabimo tisto, kar že imamo. Nosečnost traja krajše obdobje našega življenja. Zakaj bi kupovali posebna oblačila za to? Načeloma imamo majice, leggings pajkice in druge pajkice, ki jih vseeno lahko oblečemo. Res je, da imamo manj izbire, a čemu služi veliko količina novih, nosečniških oblačil? Oblekle jih bomo samo med prvo, morda drugo nosečnostjo, medtem ko jih bomo kasneje dale v omaro. V najboljšem primeru jih bomo prodale, podarile prijateljici. Škodljivo je, da kupujemo oblačila, ki jih morda sploh ne potrebujemo. Če že kupujemo nova nosečniška oblačila, naj bodo takšna, da jih bomo oblekle tudi kasneje. Torej, ni nujno, da so nosečniška, lahko je samo kroj drugačen. Oblekice, tunike, leggings hlače, pajkice so idealne. Lahko jih nosimo med nosečnostjo in pred njo.

Kako si ti prišla do okolju prijaznih nosečniških oblačil? 

V videu si lahko ogledate »nosečniška« oblačila, ki pravzaprav to niso. So oblačila, ki jih nosim že kar nekaj časa. Nosila sem jih pred prvim otrokom, med prvo in drugo nosečnostjo in nosila jih bom tudi kasneje. Bistvo je, da uporabimo, kar imamo.

Kaj svetuješ nosečnici, ki želi svojo nosečnost preživeti čimbolj prijazno do okolja?

Premisli, preden kupuješ nove stvari. Res to potrebuješ, ima mogoče kaj takega ali točno to tvoja prijateljica ali pa imaš doma oziroma si lahko izdelaš kar sama? Kupuj stvari v večjih pakiranjih. Na primer kokosovo olje lahko kupiš v velikih steklenih kozarcih, kozarce pa nato uporabiš ali prineseš na kakšno menjavo.

Ob prvem porodu še nisi poznala pojma zero waste, tako da tvoj prvi ni bil zero waste dojenček. Kaj bo pri drugem drugače?

Tokrat sem se odločila za pralne pleničke. Prav tako si bom sama naredila krpice za brisanje otroške ritke iz stare rjuhe. Namesto hladilnih mazil bom uporabljala kokosovo olje in karitejevo maslo za nego kože. Ne samo, da to dobim v steklenih embalažah, brez embalaže oz. z minimalno embalažo, je to tudi bolje za kožo. Je bolj naravno.

Tako. V videu pa, kot že omenjeno, nekaj nasvetov, kaj nositi med nosečnostjo, da vam bo še vedno udobno in da bo pri tem nastalo čimmanj odpadkov. Za še več nasvetov, kako biti zero waste mama oziroma kako za vrtičkanje navdušiti najmlajše in kako v vrt prinesti čimmanj odpadkov, pa kliknite na www.maminavrtu.si.

martina

1 teden, 10 evrov | Dan 4 – “A res tako malo ješ?”

Odkar izvajam svoj izziv, v katerem poskušam za 10 evrov jesti sedem dni, mi je že veliko ljudi zastavilo vprašanje: “A res tako malo ješ?”

Odgovor je: JA, res tako malo jem. AMPAK tekom svojega izziva sem spoznala nekaj zanimivega o svojih siceršnjih prehranjevalnih navadah. Spoznala sem, da sem včasih pojedla preveč, saj sem jedla tudi takrat, ko nisem bila lačna.

V videu govorim tudi o tem, zakaj bom v soboto za en dan prekinila s svojim izzivom in ga potegnila še v ponedeljek.

Kaj sem danes pojedla?

zajtrk: ovseni kosmiči s koščki jabolka

kosilo: domače testenine z bučko, popečeno na olju in česnu

večerja: /

Recept za domače testenine bom objavila po koncu izziva.