Srčni kotiček za nakupe brez embalaže

Preteklo soboto je na Fužinah zaživela trgovinica brez embalaže – imenovana Srčni kotiček. V slikovitem Labirintu umetnosti so se pri nekdanjem bralnem otoku zbrali tisti, ki dajo nekaj na zdravje našega planeta in želijo nakupovati brez, da bi pri tem ustvarjali enormne količine odpadkov.

Čeprav je bila trgovinica odprta le nekaj ur (šlo je za preizkušanje poslovne ideje) je privabila kar lepo število ljudi. Dokaz, da je Janja Srčnik z ekipo ustvarila nekaj posebnega 🙂

Obiskovalci so si lahko v svoje stekleničke pretočili domače bučno olje, kupili sokove v steklenicah za večkratno uporabo, si v vrečko ali kozarec nasuli ajdovo ali proseno kašo ter se posladkali z domačimi jabolki in hruškami. Manjkala ni niti starinska tehtnica.

Prijetno sem bila presenečena, ko sem med obiskovalci zagledala Sabino oziroma Mami na vrtu. Ko se na kupu dobijo Zero Wasterke, je obvezno nekajkrat pogledati v objektiv, kar smo seveda tudi storile 😀

Tudi sicer fotografije povedo več kot tisoč besed in jim bom zdaj dovolila, da prevzamejo vlogo pripovedovalca. Skratka, ekipi Srčnega kotička čestitke ob uspešni otvoritvi in veliko uspeha pri nadaljnjem razvijanju ideje.

trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže     trgovina brez embalaže

trgovina brez embalaže

Foto: Janja Srčnik

 

srčni kotiček     srčni kotiček

srčni kotiček

Ob vseh dobrotah, ki so bile v Srčnem kotičku na voljo brez embalaže, pa se še vedno nadaljuje moje iskanje Zero Waste koruznih kosmičev. Za kakršne koli informacije se priporočam! 🙂

Nepremočljiva vrečka | Delavnica recikliranja

Ko se nam hlače enkrat strgajo, imamo več možnosti. Lahko jih zabrišemo v smeti in gremo po nove. Lahko pa vzamemo šivanko in sukanec in jih zašijemo. Včasih pa se to enostavno ne da. Če ste kaj meni podobni, hlače nosite, dokler vam na riti ne razpadejo. Ko je blago že čisto tanko, se šivanje ne splača več. Lahko pa te hlače še vseeno obvarujemo pred smetmi. Temu bo namenjena četrtkova delavnica v Podutiku.

Na super lokaciji v naravi bomo pri kozolcu (oziroma pod kozolcem) izdelovali vrečkice za prenašanje malice, mokrih kopalk … Izdelane vrečke bodo imele nepremočljivo plast iz recikliranih plastičnih vrečk.

Vrečka iz hlač

Delavnica vrecka iz hlac 1     Delavnica vrecka iz hlac 2

Tole vrečko sem si izdelala iz hlačnice mojih nekdaj najljubših hlač. V njej včasih prenašam sadje, včasih sendvič, za silo sem noter vtaknila tudi že moker dežnik. Večino časa pa v njej prebivajo moja kovinska slamica, žvilc, košček Bee’s wrapa (nadomestek folije za živila) in robec oziroma prtiček za večkratno uporabo.

Delavnica vrecka iz hlac 3     Delavnica vrecka iz hlac 4

Če si želite v prijetni družbi izdelati svojo vrečko, se nam pridružite v četrtek, 18. maja, v Podutiku. Delavnico bom vodila jaz, Sabina oz. Mami na vrtu pa pripravlja tudi menjavo, možno se bo tudi fotografirati v naravi. Najdete nas tako, da v navigacijo vpišete Piknik pri kozolcu.

Martina

Marele, marele, marele.

Del Zero Waste življenja je uporaba predmeta, dokler ni povsem iztrošen. To seveda pomeni, da ga je kdaj pa kdaj treba malo popraviti. In, kdo bi si mislil, v Ljubljani obstaja celo delavnica, kjer popravljajo dežnike.

Črn dežnik z belimi notami sem si kupila na Dunaju pred skoraj desetimi leti. Bil je moj najljubši, dokler se mu ni zlomila ena od kovinskih špic. Od tedaj je v omari čakal, da nekaj ukrenem. Da bi ga vrgla stran, mi ni padlo na pamet, sem pa razmišljala, da bi ga predelala v vrečko – takšno, kot je spodaj na fotografiji:

vrečka iz dežnika     vrečka iz dežnika

Pred kratkim sem slišala, da v Ljubljani na Trubarjevi gospa popravlja dežnike. Gospa Marija Lah. Namesto, da bi svoj stari, zlomljeni dežnik spremenila v vrečko, sem se odločila, da ga dam v popravilo. In še dobro, ker mi je kmalu po tistem, ko sem odložila dežnik pri Lahovi, razpadel še edini preostali dežnik. Dobesedno razpadel.  Že načrtujem, kaj bo iz njega nastalo.

Danes je vse preveč stvari narejenih za to, da se pokvarijo. Predmeti so narejeni iz poceni, nekvalitetnih materialov. Za dežnik damo dva evra in mislimo, kako smo prihranili. Pa smo res? Dežnik je včasih stal tudi pol plače, a je zdržal več generacij. Če nas danes ujame dež, skočimo v prvo trafiko, dežnik pa se polomi, ko prvič malo močneje popiha veter.

 Popravljalnica dežnikov Marije Lah:

   

Popravljalnica dežnikov 1

Dežnik je Lahova popravila v kakšni uri. Prestal je že tudi testno “vožnjo” in se odlično drži. Zgornja vrečka? Tudi kupljena pri gospe Mariji, izdelana iz starega dežnika. Eden boljših nakupov.

Popravljalnica dežnikov 5

Zakaj je tako pomembno, da se naučimo ceniti tisto, kar imamo, in za te stvari skrbeti? Ker potrošnja ne bi smela biti način življenja, ampak zgolj pomoč pri temu, da živimo polno življenje. Ker z nakupom cenenih predmetov po nepotrebnem zapravljamo denar, ki bi ga lahko vložili v kakšno prijetno življenjsko izkušnjo. In nenazadnje, ker je čas, da prenehamo slepo slediti potrošniškim trendom in začnemo razmišljati s svojo glavo.

Martina

Vrečka iz majice | Ne vijola, zeleno! #1

Večkrat sem že povedala (in večkrat verjetno še bom), da sem velika zagovornica in navdušenka nad delom z rokami in predelavo. Noro fajn je, da lahko iz nečesa, kar ne služi svojemu namenu, izdelamo nekaj, kar bomo lahko uporabljali še dolgo, dolgo in tako predmet rešimo pred smetiščem (dober primer je vrečka iz majice – KLIK). Se še komu tako zdi? Roke gor!

Ravno to bomo počeli to soboto v Mostovni v Solkanu. Na dogodku, ki ga pripravlja Podružnica. Tam se bo dogajalo marsikaj. Vsi vegani in nevegani bomo lahko uživali v degustaciji veganskih izdelkov. Vsi tisti, ki se vam je pokvarilo kolo, ga lahko pripeljete na popravilo. Izmenjevali bomo tudi oblačila. Za vsakega nekaj, torej 😀

Poleg vsega bo v Mostovni potekala tudi Zero Waste delavnica, v okviru katere se bomo učili, kako nastane vrečka iz majice. Odslužene majice, seveda. Pripravljam tudi kratko predavanje – vsem, ki si želite vsakodnevno proizvesti manj odpadkov, bom predstavila Zero Waste življenje.

vrečka iz majice 1     vrečka iz majice 2

Se vidimo torej v soboto ob 14. uri na Cesti IX. korpusa 99A v Solkanu. Komaj že čakam!

Martina

Dan Zemlje | Danes praznuje naš planet

Danes je en tak fajn dan. Dan Zemlje. Vsaj en dan v letu, ko se spomnimo, da živimo na živem planetu, ki ga je treba negovati, ohranjati. Skrbeti moramo zanj, saj je planet Zemlja edini, ki ga imamo.

V četrtek smo se na čajanki, ki je pravzaprav obsegala prigrizke in napitke vseh vrst, zbrale aktivne Zero Wasterke. Datum srečanja so organizatorji, Ekologi brez meja, izbrali zaradi tega, ker se je bližal dan Zemlje. Zelo sem vesela, da sem končno v živo spoznala punce, s katerimi se trudimo, da je svet malce bolj zelen. Barbara, Sabina, Silvia, Vesna ter Maja in Lena. Pa seveda Helena, Katja in Urša iz društva Ekologi brez meja. Same luštne punce, ki preko svojih kanalov ljudem predajajo svoja znanja in jih motivirajo, da vsaj poskusijo živeti brez odpadkov.

Dan Zemlje - srečanje Zero Wasterk 1

Dan Zemlje - srečanje Zero Wasterk 3

Dan Zemlje - srečanje Zero Wasterk 5     Dan Zemlje - srečanje Zero Wasterk 4

Dan Zemlje - srečanje Zero Wasterk 6

Všeč mi je, da smo se lahko skupaj nasmejale našim podvigom, saj so ti včasih res malo bizarni. Izvedela sem, da imamo tisti, ki v trgovinah vztrajno zahtevamo, da nam stvari nadevajo v naše vrečke, prav lušten vzdevek – vrečkarji. Od zdaj naprej se bom vsakič, ko bom šla v trgovino, počutila kot majhen kenguru 😀

Poleg vrečke za večkratno uporabo obstaja še nekaj “prijemov”, s katerimi lahko zmanjšamo količino odpadkov in skrbimo za čistejše okolje. Poskusite. Kdo ve, morda pa vas premami in boste te navade vpeljali še v kak drug dan 🙂

Dan Zemlje – kako ga lahko polepšamo
  • Če gremo na sobotni izlet, si malico pripravimo doma in jo zapakiramo v posodo za večkratno uporabo.
  • Namesto, da si kupimo coffee to go na črpalki, si kavo pripravimo doma in jo nalijemo v termosko.
  • Za na pot si vodo nalijemo v plastenko, ki jo že imamo doma ali investiramo v stekleničko za vodo.
  • Ker je danes, poleg tega, da je dan Zemlje, tudi dan brez avtomobila, se na kratke razdalje odpravimo peš ali s kolesom, na daljše pa z vlakom ali avtobusom.
  • V gostilni zavrnemo slamico. Ampak pozor – če nam slamico že prinesejo, bo vseeno romala v smeti. Najbolj se obnese, če svojo prošnjo vkomponiramo v naročilo: “Eno limonado. Pa brez slamice, prosim.” Kar seveda pospremimo z nasmeškom. Ker prijaznost je zakon 🙂 Če vseeno želimo imeti slamice, razmislimo o nakupu kovinskih.

Vsi ti koraki so res preprosti in z njimi lahko dan Zemlje (in še kakšen drug dan) naredimo mnogo bolj zelen.

Še več fotografij pa si lahko ogledate tule.

Martina

Menstrualna skodelica | Lunette ali Natu – moja (slaba) izkušnja

Dobro jutro!

Pisala sem že, da sem velika zagovornica menstrualne skodelice. Ta je mnogo bolj okolju prijazna, čista in zdrava kot vložki ali tamponi, poleg tega pa je na dolgi rok mnogo cenejša. Na trgu danes obstaja kar nekaj znamk menstrualnih skodelic. Moja prva menstrualna skodelica je bila Lunette, pred kratkim pa sem si kupila Natu. Kakšna je razlika? Katera je boljša? Vse sem pojasnila v nadaljevanju.

Menstrualna skodelica – Lunette ali Natu?

menstrualna skodelica Lunette     Zraven skodelice dobiš tudi vrečico za shranjevanje.

Cena

Za Lunette sem pred leti odštela 32 evrov (in do danes cena ni padla), za Natu pa 19 in nekaj centov.

Embalaža

Obe sta bili pakirani v kartonasti škatlici z navodili, natisnjenimi na papirju, sama skodelica je bila še v vrečki. Pri Natu je vrečka bombažna, pri Lunette mi izgleda kot nek sintetičen material.

Material

Po navedbah na pripadajočih spletnih straneh je menstrualna skodelica Lunette izdelana iz, “100-odstotnega medicinskega silikona”, Natu pa iz “platin-silikona medicinske kakovosti”.

Trdota 

Lunette je dokaj trda, medtem ko je Natu res čisto mehka. Za moje pojme premehka.

Vstavljanje

Lunette vstavim brez težav. Prepognem v črko C in gre. Skodelica se odpre in takoj se naredi vakuum, ki ga, ko vstanem, ne čutim več. Natu sem poskusila vstaviti na enak način, a se ni razprla. Sem ji morala malo “pomagati” tudi po tem nisem imela občutka, da je skodelica na mestu in da vakuum “drži”.

Odstranjevanje

Tudi to storim kar sedeč na WC-ju. Skodelico malo stisnem, da popustim vakuum, jo potegnem ven in vsebino zlijem v stranišče. Niti pri uporabi Lunette, niti pri uporabi Natu s tem nisem imela težav. Le, da pri Natu ni bilo več vakuuma.

Praznjenje in čiščenje

Pri obeh enako. Če je umivalnik v istem prostoru kot WC, splaknem z vročo vodo (včasih tudi z intimnim milom), če ni, sperem z vnaprej pripravljeno vodo iz plastenke.

Pogostost praznjenja

Pri Lunette 6-8 ur, včasih tudi več (ne me obsojat 😀 včasih sem enostavno prezaposlena, nimam WC-ja v bližini ali pa pozabim), pri Natu 2-3 ure.

Puščanje

Pri Lunette mogoče petkrat v devetih letih, odkar jo imam. Pri Natu čisto. f*king. vsakič. V službi. Doma. Na faksu.

Opombe 

Zaradi vseh omenjenih dejavnikov bom verjetno še naprej ostala pri Lunette. Ko bo ta menstrualna skodelica, ki jo imam, do konca iztrošena, bom verjetno poiskala skodelico enake ali podobne trdote. Le, da bo proizvedena v Sloveniji oziroma čim bližje. Zna pa biti, da je moja ne tako dobra izkušnja povezana z Natu povezana s tem, da nisem navajena na to skodelico in nisem dovolj dolgo vztrajala. A trenutno pač žal nimam prilike eksperimentirat. Bom pa gotovo spet poskusila 🙂

Martina

Menjalni krog | Kako izdelati “Rastkota”

Dobro jutro!

Kot verjetno veste, smo imeli v soboto Menjalni krog. Imeli smo se res super, saj je bila stojnica polna dobrot – od domačih žemljic do knjig in družabnih iger, sestavljank in še česa. Obiskala nas je tudi vlogerka Sabina, Mami na vrtu, ki pravi, da je nad idejo navdušena 😀 Povabila me je tudi na Zero Waste delavnico, ki jo 15. aprila organizira v Podutiku. Izdelovali bomo označevalce za vrt. Se vidimo? Komaj že čakam! Spodnjo fotko je naredila Sabinina mami Vesna 🙂

Pripravila sem tudi delavnico za otroke. Za vse tiste, ki ste zamudili sobotni Menjalni krog, pa navodila za izdelavo “Rastkota” – možica, ki mu iz glave poganja trava.

Potrebujete:

  • stare hlače nogavice (bolj tanke, če se da)
  • semena trave
  • kozarček za vlaganje
  • flomaster ali ostanke blaga
  • tanko vrvico (sukanec ali nekaj podobnega)

Izdelava je preprosta, da bolj že ne bi mogla biti 😀 Odrežemo spodnji del nogavice, da dobimo kakšnih 20 centimetrov visok kos. V nogavico natrosimo seme trave , čez pa še žagovino. Pazimo, da seme ostane na dnu nogavice (oziroma na vrhu, ko bo možic končan). Ko nogavico napolnimo z žagovino in jo trdno zavežemo, mora spodaj ostati še nekaj centimetrov “repka” – ta je ključen za rast Rastkove frizure. Nato tam, kjer želimo, da ima Rastko nos, zagrabimo nogavico z žagovino vred, potegnemo in zavežemo z vrvico. S flomastrom narišemo oči in usta, lahko pa jih izrežemo iz koščkov blaga in prilepimo z doma izdelanim lepilom.

Rastka posadimo na kozarček za vlaganje – ustje kozarčka mora biti manjše od možiclja, da ta ne pade noter. V kozarčku mora biti samo repek, po katerem bo voda iz kozarčka pronicala v Rastka, vlažila žagovino in lahko bo pognala trava.

Tale moj gospodič še ne nima las, ko jih bo imel, pa bo videti nekako takole:

Martina

Kako kupovati brez odpadkov | Kje, hudiča, so stvari brez embalaže?

Dobro jutro!

Najpogostejši nasvet, ki ga Zero Wasterji dajemo tistim, ki želite stopiti na pot brez odpadkov, je: »Ne kupujte pakiranih stvari.« »In kje, hudiča, naj najdem stvari brez embalaže?« je najpogostejši odgovor.

Priznam, to sem se spraševala tudi sama. Ko sem na začetku svojega Zero Waste izziva odšla v trgovino, me je bilo kar groza.

Tega jaz ne zmorem. Kje naj dobim stvari brez embalaže? Se jih sploh da dobiti po normalnih cenah?

Minilo je že več kot pol leta in mislim, da sva s fantom razvila kar dober sistem za nakupovanje. Po mnogo poskusih in napakah, seveda.

Sadje in zelenjavo kupujeva v vseh trgovinah in na tržnici, pri tem pa paziva, da ima večina slovensko poreklo. V trgovini artikle stehtava brez vrečke, nato pa vse naloživa v eno vrečko. Nalepke, ki se jim žal pri nakupovanju še ne moremo izogniti, nalepiva kar na vrečko. Paziva le, da se izogibava ekspres blagajnam, saj lahko zaradi teže vrečke pride do zapletov. Če imava veliko sadja oziroma zelenjave, pa raje ne hodiva v Hofer ali Lidl, saj se tam izdelki tehtajo na blagajni in mora prodajalka vse zložiti ven. V Lidlu včasih kupim pistacije, za katere uporabljam lahko vrečko. Nihče si namreč ne želi, da bi bile pistacije raztresene po celem prodajnem pultu 😀 Če naletim na rinfuzo, kakršna je tale iz Maximarketa, in če seveda ne pozabim vrečk, se pa založim 😀

V ljubljanskem Maximarketu si lahko artikle natresemo kar v svojo embalažo.

Prigrizki na Zero Waste način.

“Higienski standardi”

Tudi za kruh imava svojo vrečko. Pazim, da vzamem tisto, ki je ravno oprana. Kruh in podobne izdelke kupujeva v pekarnah, v Hoferju ali v Lidlu, saj v Mercatorju in Sparu zaradi “higienskih standardov” niso preveč navdušeni nad dajanjem artiklov v od doma prinešene vrečke. Saj vem, da niso krivi zaposleni, pa vseeno. Ko artikel enkrat zapusti roke prodajalca, zakaj koga briga, v kakšni vrečki ga jaz odnesem iz trgovine? Tudi, če ni bila oprana že dve leti in od nje kaplja – jaz sem jo prinesla, torej prevzemam odgovornost.

Vrečke za Zero Waste nakupovanje.

Včasih kupiva tudi testenine, riž, moko … Teh stvari se pri nas žal ne da dobiti brez embalaže, vsaj ne brez papirnate, zato poskrbiva, da vzameva takšno namesto plastične in da kupiva čim večjo količino naenkrat – na primer kilogram testenin namesto dvakrat pol kilograma in podobno. Z veseljem bi kupovala testenine brez embalaže, a bi se morala ponje odpeljati z avtom, kar pa je daleč od okolju prijazne rešitve. Želim si, da bi bili tovrstni problemi rešljivi enostavno s tem, da ne bi kupovali stvari v embalaži, a v nekaterih primerih moramo pač pretehtati in izbrati manjše zlo. Sicer pa pripravljam na področju skupinskega nakupovanja en projekt. Če vas zanima, spremljajte stran Manj smeti – Manj skrbi na Facebooku.

Samo koruzni kosmiči

Edina stvar, ki je nikakor ne najdem brez embalaže (in to me TAKO jezi!) so koruzni kosmiči. Obožujem jih, a jih nisem jedla že od lani. Poskusila sem izdelati svoje, a se je žal končalo z vpitjem in mamo, ki me je nagnala iz kuhinje 😀 Mogoče mi uspe kdaj izboljšati recept, do takrat pa upam na opcijo nakupa brez embalaže.

Ličil načeloma ne uporabljam, tiste kozmetične izdelke, ki jih imam (šampon, milo, zobne tablete, šminka) pa sem kupila v Lushu. Tam jih lahko dobim brez embalaže ali v plastični embalaži, ki jo lahko vrnem. Karitejevo maslo sem kupila v Sanolaborju. Sicer ima plastično embalažo (v kovinski ga lokalno nisem mogla dobiti), a ga imam že od lani in mi ga je ostalo še ogroooomno, škatlico pa bom ponovno uporabila. Za kak drug kozmetični pripravek, za shranjevanje gumbov, za … ne vem še 🙂

Karkoli drugega potrebujem, kupim iz druge roke v kateri od zasavskih secondhand trgovin ali preko spleta. Tako sem kupila že celo goro oblačil, nalivnik, kotalke …

Nakupi iz druge roke so najbolj Zero Waste.

Mimogrede, pridete v soboto, 1. aprila na Menjalni krog? 🙂 Imeli bomo izmenjavo sadik, semen in vsega ostalega, na otroški delavnici pa bomo izdelovali prav posebne možiclje, ki jim iz glave raste trava 🙂

Martina

Očalarka :D | Second hand očala

Dobro jutro!

Zadnje čase opažam, da na daleč ne vidim več tako dobro. Včasih me zaradi tega celo boli glava. Zato sem se odločila, da potrebujem očala. Nisem želela novih okvirjev, ampak sem si raje izbrala rabljene. Imela sem srečo – na Bolhi sem dobila originalne Ray Ban okvirje, ženska, ki mi jih je prodala, pa je bila iz mojega kraja, tako da sem jih lahko še isti dan odnesla v optiko in naslednji dan so bile pripravljene z novimi stekelci z mojo dioptrijo. Dobila sem še trdno škatlico, da se očala ne bodo zlomila, ko jih ne bom nosila.

Lastnica optike, kjer sem urejala zadeve, tudi sama zelo podpira varovanje okolja in je bila vsa navdušena, ko sem ji omenila, zakaj bi imela rabljen okvir, ampak verjetno v nobeni optiki ne bi komplicirali zaradi tega. Saj ne kupimo vsakič novega okvirja, ko se nam spremeni dioptrija 🙂 Morda bi znal kdo malo čudno pogledati, ampak saj tega smo pa kot osebe, ki nosimo na blagajno sadje in kruh v svoji vrečki, že kar malo navajeni 😀

Mimogrede, zadnjič sem šla v trgovino in, ko sem na blagajno prinesla olivno ciabatto v svoji vrečki, me je prodajalka malo zmedeno pogledala, nato pa rekla (tako malo zaničevalno): “Ajaaaa, to ste vi s temi svojimi vrečkami.” Sem se samo nasmejala in si mislila svoje 🙂

   

Če rabite očala, kar na Bolho ali v kakšno drugo trgovino, kjer lahko dobite rabljene okvirje. Ne samo, da je ta opcija bolj okolju prijazna, saj ne spodbujate proizvodnje novih okvirjev in s tem porabe surovin, ampak je tudi mnogo, mnogo cenejša. A preden očala kupite, jih nujno pomerite, če vam pristajajo in če so vam sploh prav. Rabljeni okvirji so res cenejši, a s premajhnim ali prevelikim okvirjem si ne morete veliko pomagati.

Martina

 

Secondhand Trbovlje | Ko ‘učke’ ven padejo …

Dobro jutro!

Ena mojih najljubših stvari je raziskovanje zanimivih kotičkov Slovenije. V enega sem zadnjič čisto naključno vkorakala in ostala brez besed. Ljudje, ta trgovina (Secondhand v Trbovljah) je polna vintage pohištva iz prejšnjega stoletja. Stacionarni telefoni z vrtečimi številčnicami, stare budilke na navijanje, šivalni stroji … Nisem mogla verjeti svojim očem 🙂

 

   

Sprehajala sem se med vsemi temi stvarmi, ko sem ga zagledala. Bila je ljubezen na prvi pogled. Oči so se mi ustavile na najvišji polički stare omare in tam je bil. Takoj sem vedela, da mora z mano domov. Zanj nisem odštela veliko denarja, a vendar zdaj ponosno krasi mojo knjižno polico. S suho vrtnico v očesni jamici je njegov videz popoln. Naj vam pokažem mojega novega prijatelja, Stojka Kostnika 😀

Takšne trgovine so poceni in okolju zelo prijazen način, da pridemo do “novega” pohištva in z njim opremimo svoj dom. Komaj čakam, da bom lahko opremljala svoje lastno stanovanje in že delam mentalni seznam vseh lokacij, kjer bi lahko prišla do takšnih kul kosov, kot so zgoraj na fotografijah.

Pa vi, bi šli raje v second hand trgovino ali tisto, kjer so stvari nove, a proizvedene na okolju prijazen način in iz okolju prijaznih materialov?

Martina