Očalarka :D | Second hand očala

Dobro jutro!

Zadnje čase opažam, da na daleč ne vidim več tako dobro. Včasih me zaradi tega celo boli glava. Zato sem se odločila, da potrebujem očala. Nisem želela novih okvirjev, ampak sem si raje izbrala rabljene. Imela sem srečo – na Bolhi sem dobila originalne Ray Ban okvirje, ženska, ki mi jih je prodala, pa je bila iz mojega kraja, tako da sem jih lahko še isti dan odnesla v optiko in naslednji dan so bile pripravljene z novimi stekelci z mojo dioptrijo. Dobila sem še trdno škatlico, da se očala ne bodo zlomila, ko jih ne bom nosila.

Lastnica optike, kjer sem urejala zadeve, tudi sama zelo podpira varovanje okolja in je bila vsa navdušena, ko sem ji omenila, zakaj bi imela rabljen okvir, ampak verjetno v nobeni optiki ne bi komplicirali zaradi tega. Saj ne kupimo vsakič novega okvirja, ko se nam spremeni dioptrija 🙂 Morda bi znal kdo malo čudno pogledati, ampak saj tega smo pa kot osebe, ki nosimo na blagajno sadje in kruh v svoji vrečki, že kar malo navajeni 😀

Mimogrede, zadnjič sem šla v trgovino in, ko sem na blagajno prinesla olivno ciabatto v svoji vrečki, me je prodajalka malo zmedeno pogledala, nato pa rekla (tako malo zaničevalno): “Ajaaaa, to ste vi s temi svojimi vrečkami.” Sem se samo nasmejala in si mislila svoje 🙂

   

Če rabite očala, kar na Bolho ali v kakšno drugo trgovino, kjer lahko dobite rabljene okvirje. Ne samo, da je ta opcija bolj okolju prijazna, saj ne spodbujate proizvodnje novih okvirjev in s tem porabe surovin, ampak je tudi mnogo, mnogo cenejša. A preden očala kupite, jih nujno pomerite, če vam pristajajo in če so vam sploh prav. Rabljeni okvirji so res cenejši, a s premajhnim ali prevelikim okvirjem si ne morete veliko pomagati.

Martina

 

Secondhand Trbovlje | Ko ‘učke’ ven padejo …

Dobro jutro!

Ena mojih najljubših stvari je raziskovanje zanimivih kotičkov Slovenije. V enega sem zadnjič čisto naključno vkorakala in ostala brez besed. Ljudje, ta trgovina (Secondhand v Trbovljah) je polna vintage pohištva iz prejšnjega stoletja. Stacionarni telefoni z vrtečimi številčnicami, stare budilke na navijanje, šivalni stroji … Nisem mogla verjeti svojim očem 🙂

 

   

Sprehajala sem se med vsemi temi stvarmi, ko sem ga zagledala. Bila je ljubezen na prvi pogled. Oči so se mi ustavile na najvišji polički stare omare in tam je bil. Takoj sem vedela, da mora z mano domov. Zanj nisem odštela veliko denarja, a vendar zdaj ponosno krasi mojo knjižno polico. S suho vrtnico v očesni jamici je njegov videz popoln. Naj vam pokažem mojega novega prijatelja, Stojka Kostnika 😀

Takšne trgovine so poceni in okolju zelo prijazen način, da pridemo do “novega” pohištva in z njim opremimo svoj dom. Komaj čakam, da bom lahko opremljala svoje lastno stanovanje in že delam mentalni seznam vseh lokacij, kjer bi lahko prišla do takšnih kul kosov, kot so zgoraj na fotografijah.

Pa vi, bi šli raje v second hand trgovino ali tisto, kjer so stvari nove, a proizvedene na okolju prijazen način in iz okolju prijaznih materialov?

Martina

Ustvarjalna delavnica | Kaj smo izdelali

Dober večer 🙂

Čeprav smo že sredi dneva, sem še vedno pod vtisom včerajšnjega večera 🙂 S puncami (no, in enim fantom) smo skupaj preživeli dve super uri – klepetali smo o načinu življenja brez odpadkov, grickali piškote in zraven izdelali še nekaj super stvari iz starih, ponošenih majic. Nosilne vrečke, igračke za pse in kul verižice, vsak je izdelal nekaj fajnega zase iz majčke, ki je bila že namenjena v smeti.

Ne bom nakladala, poglejte si fotke 🙂

Ustvarjalna delavnica 1 Ustvarjalna delavnica 1 Ustvarjalna delavnica 1

Ustvarjalna delavnica 5    Ustvarjalna delavnica 4

Ustvarjalna delavnica 6

Ustvarjalna delavnica 7

Ustvarjalna delavnica 10

Ustvarjalna delavnica 9

Punce in Jure, super je bilo!! 🙂 Hvala za prijeten večer in klepet. Upam, da se srečamo še na kakšni delavnici. Navodila za “štukanje” vrvice iz majic, ki sem jih obljubila, pa definitivno pripravim kmalu 🙂

Martina

Posted in DIY

Ustvarjalna delavnica | Ročno izdelana darila

Dobro jutro!

Naj današnjo objavo začnem z vabilom 🙂 Mnogi mislijo, da so stare, ponošene majice le še za v koš, a v resnici to nikakor ne drži. Čeprav niso več primerne za nošenje, lahko iz njih z le malo spretnosti izdelamo marsikaj – ogrlice, torbe in še kaj. Za tisto “še kaj” se bo danes v Mladinskem centru Zagorje ob Savi ustvarjalna delavnica, ki jo bo vodila moja malenkost in na kateri bomo kakšno ponošeno majico rešili pred smetmi. Pridružite se mi ob 18.00. Nekaj mest je še prostih 🙂

Torba iz stare bukve

Čeprav se delavnice res, res veselim in komaj čakam, da se zberemo in skupaj ustvarjamo, bo danes zelo zaposlen dan. Zato bi vam rada samo na hitro pokazala torbo, ki sem jo pred kratkim izdelala za prijateljico.  Torba je 100% izdelana iz že uporabljenih materialov. Blago sem dobila v trgovini iz druge roke, platnice prav tako – uporabila sem platnice vezanega letnika Naše žene iz 1985 – magnet in ročaj sta iz stare torbe, ki sem jo imela v načrtih popraviti, a sem kasneje obupala. Za obesek že ne vem več, od kod je, gumb pa je iz moje obsežne zbirke starih gumbov.

Najbrž se vsi strinjamo, da so doma narejena darila najboljša 🙂 Ponavadi so veliko bolj premišljena in prilagojena prejemniku, poleg tega pa so tudi več vredna, saj smo vanje vložili veliko več kot sprehod v trgovino in denar. Vložili smo svoj trud in svoje srce in, če sodim po sebi, tudi kakšno neprespano noč.

Tale torba me je prav namučila. Res, ne vem, če sem že kdaj za kakšen izdelek porabila toliko časa in tolikokrat ponovno poskusila. A nasmeh na obrazu prijateljice, ko je z nekajmesečno zamudo dobila darilo za rojstni dan … Vredno vseh podočnjakov 🙂

ustvarjalna delavnica 1 ustvarjalna delavnica 1 ustvarjalna delavnica 1

V tem zapisu sem pravzaprav želela poudariti, kako pomembno je, da stvari, ki jih že imamo, uporabljamo znova in znova. Četudi malce drugače, kot jim je bilo prvotno namenjeno. “Enkratno je stvari uporabljati večkratno”, ali kako že pravi Snagin moto. In povsem drži.

Martina

Posted in DIY

Kako zašiti hlače | Misija: Rešiti najljubše hlače

Dobro jutro!

Kaj se mi je zadnjič zgodilo … Ravno odpravljala sem se od doma. “Ne pozabi ključev,” me spomni mami. Okej, se sklonim k tlom, da bi jih vzela iz nahrbtnika … KHHHHRRRR! Moje najljubše hlače so se strgale po celotni širini stegna 🙁 Tako sem morala tisti dan naokrog hoditi v predolgih, preširokih, neudobnih črnih kavbojkah in sem mislila, da bom kar znorela.

Seveda, da hlač ne bi poskusila popraviti, ni prišlo v poštev. Prvič seveda zato, ker ne bom po nepotrebnem ustvarjala odpadkov, drugič pa zato, ker so bile to moje najljubše hlače in ker izredno težko najdem hlače, ki mi tako dobro ustrezajo (Še kdo …?). Sploh v secondhand trgovinah, ker novih si ne bi kupila.

Po spletu sem brskala za navodili, kako zašiti hlače, a sem našla sama takšna, kjer je bilo treba šivati s strojem. Moj šivalni stroj stavka (ali pa ga samo jaz ne znam uporabljati, verjetno je to to), zato sem poskusila zašiti sama, brez navodil.

Glede na to, da nisem sledila nobenim napotkom, je dobro uspelo. Hlače niso izgubile prožnosti, material pa na mestu šivanja ni nič moteče naguban. Za tiste, ki se prav tako soočate s pomanjkanjem dobrih hlač ali pa vam je misel, da bi vrgli stran nekaj, kar se še da popraviti, in s tem po nepotrebnem onesnaževali okolje, nepredstavljiva, delim svoj postopek.

Pogled z notranje in zunanje strani hlač:

Kako zašiti hkače 1    Kako zašiti hlače 2

Kako zašiti hlače?

1. Na mestu trganja poreži nitke, ki so se ločile od celega kosa tkanine.

2. Obšij robove raztrganine, da preprečiš paranje.

3. Karseda približaj robova raztrganine, a pazi, da se tkanina ne začne gubati.

4. Kos blaga, ki se barvno čim bolje ujema s hlačami, položi pod raztrganino.

5. Blago na hlače pripni z bucikami.

6. Prišij blago tako, da šivaš okrog in okrog raztrganine.

7. Na koncu s šivi naredi še nekaj cik-cak črt preko raztrganine, da dodatno fiksiraš blago.

Pa je 🙂 Ta metoda šivanja bi morala delovati na katerem koli mestu, ne le na notranji strani stegna.

Ima še kdo kakšno hecno zgodbo o tem, kako so se mu / ji strgale hlače? 😀

Martina

Posted in DIY

Menjalni krog | Namesto metanja stran – menjava

Dobro jutro!

Prvo marčevsko soboto sem obiskala Menjalni krog – dogodek, kjer lahko izmenjamo tisto, česar ne potrebujemo. Situacija je bila … precej žalostna, milo povedano. Na stojnici so bili celi trije plastični kozarci, štiri knjige, kolebnica in mislim da štiri zgoščenke. Škoda, res škoda potenciala, ki ga tak dogodek ima.

Si predstavljate, kako bi lahko bilo? Stojnice, ki se šibijo pod težo stvari, ki jih ne potrebujemo, a jih lahko izmenjamo za karkoli drugega. Sveže in suho sadje, drugi pridelki, kozarčki marmelade, ki jih izmenjamo za svež, še topel in dišeč kruh, “nova” oblačila, ki jih zamenjamo za stara …

Menjalni krog 1     Menjalni krog 2

Menjalni krog 3

Sistem, po katerem deluje Menjalni krog, mi je noro všeč: tja prineseš nekaj, kar bi rad zamenjal, in poveš vrednost. Za prinešen predmet dobiš “kuolme”. Ti so kot valuta Menjalnega kroga in jih lahko kadarkoli tisti dan izmenjaš za nekaj drugega. Čudovita stran tega sistema je, da ti ni treba menjati z eno osebo (ti vzameš nekaj od njega, on nekaj od tebe), ampak lahko vzameš karkoli na stojnici, dokler imaš dovolj kuolmov 🙂

To, koliko stvari je mogoče izmenjati, je pravzaprav odvisno od nas in od tega, kar tja prinesemo. Zato vas v soboto, 1. aprila (in vsako prvo soboto v mesecu), vabim na Menjalni krog na ploščad pred tržnico v Zagorju. Pridite, bomo menjali 🙂

Martina

Rabljene knjige | Boljše za okolje, boljše za denarnico

Dobro jutro!

Te dni si najbolj želim, da bi se lahko zvečer ulegla v posteljo in končno prebrala kakšno dobro knjigo. Ne poslušala avdio knjigo, medtem ko delam nekaj drugega, ampak prav prebrala. Torej, če obstaja kakšna višja sila, lepo prosim, če mi lahko še ta teden pošlje nekaj prostega časa. Saj vem, čas zase si je treba vzet. Zato se bom ta teden lepo potrudila in ne bom zabušavala, da se bom lahko zvečer mirne duše posvetila branju.

Zadnjič sem se nekaj mudila v trboveljskem Sparu, kjer je tudi postaja Knjigobežnic. Našla sem tole lepotico. O njej sem slišala že toliko, da komaj čakam, da se je lotim. (Če kdo ne ve: Knjigobežnice so postaje, polne knjig, ki jih lahko odnesemo, preberemo in vrnemo ali nadomestimo s kako drugo.)

rabljene knjige

Rabljene knjige so boljše od novih, saj so za izdelavo novih potrebne surovine (sekanje dreves). Poleg tega pa jih lahko dobimo po smešno nizkih cenah. Resno, zakaj bi sploh kupovali nove knjige? V to, da moramo imeti doma cele zbirke v različnih izdajah in še kopico druge promocijske robe, so nas spretno prepričale knjigarne, vlogerji s svojimi unboxing videi, vse pa zaradi želje po dobičku. Če knjigo želimo prebrati, čim izide, si jo lahko sposodimo v knjižnici. Če nam je tako všeč, da jo želimo imeti v svoji zbirki, pa lahko počakamo, da se je kdo naveliča.

Ste že kdaj kupili kakšne rabljene knjige?

Martina

Zero Waste zgodovina | Stvari naših babic

Dobro jutro!

Kot navdušenka nad zgodovino se rada včasih odpravim po poti spominov. In na tej poti pogosto poleg zgodb najdem stvari, ki niso le zanimive, temveč tudi zelo uporabne.

Doma imamo nekaj predmetov, ki sta jih uporabljali že moja babica in prababica – namizno svetilko, šivalni stroj, ruto, robčke, nakit in še kaj. Namizna svetilka in šivalni stroj sta bila babičina, robčki ruta in dežnik pa so bili prababičini. Vse deluje tako, kot mora. Okej, priznam, da šivalnega stroja ne znam uporabljati in ne morem ravno reči, ampak vse ostalo pa še vedno opravlja svojo funkcijo.

Zero Waste zgodovina

Zero Waste stvari babic 1     Zero Waste stvari babic 3

Vsak predmet ima svojo zgodbo – ene so srečne, druge žalostne. Tale zapestnica je prav tako pripadala moji prababici. Del druge svetovne vojne je preživela v delovnem taborišču, kamor je odšla z dvema otrokoma. Mlajši je bil veliko bolan in, ker je jokal, so ga Nemci zastrupili. Prababica je v taborišču spoznala moškega, ki mu je nato rodila hčer – mojo babico. Ob rojstvu ji je podaril zapestnico, ki jo je hranila do svoje smrti.

Zero Waste stvari babic 6     Zero Waste stvari babic 7

Stvari, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, imajo pogosto za nas sentimentalno vrednost, zato jih radi hranimo. Zakaj ne bi izkoristili tistega, kar nam še lahko ponudijo? Nima smisla, da stvar skrivamo in je ne uporabljamo. Prababica bi bila gotovo vesela, če bi vedela, da nas njen dežnik ščiti pred dežjem, babici pa bi bilo všeč, da ob njeni svetilki zvečer prebiramo svojo najljubšo knjigo. In da s pomočjo njunih stvari živimo svoje življenje na Zero Waste način.

Zero Waste stvari babic 4     Zero Waste stvari babic 5

Pa še nekaj je zanimivo. Stare stvari so pravzaprav še po 20, 30 letih uporabe v veliko boljšem stanju kot nove stvari, ki jih imamo komaj nekaj mesecev. To pa zato, ker so bile včasih stvari narejene, da so trajale, danes pa v želji po dobičku proizvajalci uporabljajo poceni in nekvalitetne materiale. Vse, da zmanjšajo stroške izdelave, poleg tega pa se taka stvar kmalu pokvari in moraš po novo. Popolnoma v nasprotju z Zero Waste življenje in nekaj, česar niti slučajno ne bi smeli podpirati.

Imate doma kaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo? 🙂

Martina

Zero Waste pustni kostumi | 4 enostavne ideje za zamudnike

Dobro jutro!

Počasi se bliža tisti čas v letu, ko se bomo do sitega najedli krofov, se našemili in se odpravili žurat. Žal bo veliko ljudi kostum še vedno kupilo v trgovini, po možnosti s plastičnimi deli ali zapakiranega v plastiko. Pa veste, da so doma izdelani zero waste pustni kostumi edinstveni, lepši, cenejši in predvsem bolj okolju prijazni? Na primer moj kostum zombie drvarke.

Rada imam kostme, ki so preprosti in hitro narejeni ter da ne škodijo okolju. Ko se odločam za kostum, pazim, da:

* čimveč stvari že imam doma (npr. oblačila)

* tisto, česar nimam, izdelam tako, da nekaj ponovno uporabim/predelam

* za izdelavo uporabljam materiale, ki so biorazgradljivi/jih lahko dam v reciklažo

* lahko čim večji del kostuma uporabljam še naprej (ne le za pusta, ampak vsak dan)

Sama bom pustni konec tedna verjetno prelenarila zaradi obilice dela čez teden. So pa tule štirje Zero Waste pustni kostumi, ki sem jih izbrala za vas in ki jih definitivno lahko izdelate zadnji trenutek, če se odločite za žur 😀

Zero Waste pustni kostumi

Ropar: Tale kostum je primeren za tiste, ki se vam (nam) ne da ličiti 😀 Oblečeš se čisto v črno (majica je lahko tudi črtasta), na obraz povezneš enostavno masko iz papirja ali blaga, izdelano iz stare majice, si nadeneš črno kapo, v prevleko za blazino natlačiš Monopoli bankovce, pa je 🙂

Sim (iz računalniške igre The Sims): Tudi za ta kostum lahko oblečeš svoj najljubši outfit. Vse, kar potrebuješ, je “plumbob” – kristal, ki ga ima vsak Sim nad glavo. Tega si izdelaš iz papirja, namestiš na konec kosa žice, drug konec oviješ okrog obroča za lase in konec. Navodila za plumboba najdeš na spletu.

Zero Waste pustni kostumi - Sim     Zero Waste pustni kostumi - jagoda.

Jagoda: Potrebuješ veliko rdečo majico ali obleko, zelen papir – lahko ga pobarvaš z barvicami. Iz papirja izrežeš liste, ki jih nalepiš na papirnat krog in pritrdiš na obroč za lase. Iz črnega blaga ali papirja lahko izdelaš tudi ugriz, tako, kot sem jaz to storila pred nekaj leti 🙂

Ananas: Postopek izdelave je popolnoma enak, le da namesto rdeče oblečeš rumeno majico ali obleko, liste pa nalepiš na rolico wc papirja. Plus točke za Zero Waste, če uporabiš prave ananasove liste 😀

Dobre ideje, ne? Jaz bi se verjetno, če bi šla ven, odločila za kostum roparja, ali pa bi še enkrat postala Sim. Kaj pa vi? Kateri od teh kostumov vam je najbolj všeč? 🙂

Uživajte v krofih! 🙂

Martina

Zero Waste | Smo res nemočni?

Dobro jutro!

Še en izgovor, ki ga pogosto slišimo, ko omenjamo, da je treba kaj spremeniti – poleg tega, da nekdo nima dovolj denarja. “En človek pa ja ne more ničesar spremeniti.”

Pa res ne more? Ali se niso največje spremembe zgodile ravno na ramenih posameznikov?

Tudi pri Zero Waste načinu življenja je podobno. Odločimo se za spremembo. V trgovini vprašamo, če nam lahko kruh dajo v našo vrečko. Prodajalka nas vpraša, zakaj. Povemo, da se izogibamo plastiki. Sliši nas 10 ljudi, ki se ravno takrat sprehodi mimo. Pet jih bo takoj odmislilo, trije bodo zmajali z glavo, češ, še en zmešan aktivist s preveč časa, dva pa bosta pomislila: “Hm, ideja ni slaba!”. In naslednjič tudi sama prinesla svojo vrečko.

Sošolka na faksu, ki si na predavanja vedno prinese plastenko vode z avtomata, bo opazila našo stekleničko. Pogledala bo svojo plastenko, pomislila na kup tistih, ki jih je že vrgla stran, in pomislila, koliko bi lahko v tem času prihranila.

Na Facebook bomo delili povezavo o Zero Waste receptu za maskaro. Videlo ga bo 30 naših prijateljic, 10 si jih bo vzelo čas in posnetek pogledalo, tri pa bodo raziskovale naprej in ugotovile, da je Zero Waste nekaj, v kar se želijo poglobiti.

Tako je to. Spremembe se dogajajo počasi, a nekje je treba začeti. Nekdo mora začeti. In ko enkrat začneš, hitro ugotoviš, da v svojem razmišljanju nisi sam. Obstaja velika verjetnost, da imaš somišljenike pravzaprav pred nosom, a tudi, če so na drugem koncu sveta, jih s pomočjo interneta enostavno dosežeš.

Zakaj ne bi poskusili?

Martina